Jedro

Ker je revizija k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka in ker jo je v imenu stranke vložil odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 19. 5. 2008 razsodilo, da sta toženca kot najemnika dolžna v 60 dneh od vročitve sodbe izprazniti nepremičnino – poslovno stavbo, parc. št. 607 vl. št. ... k.o. ... v izmeri 229 m² na naslovu S. in jo izročiti najemodajalcu proste oseb in stvari.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je 8. 3. 2010 na Vrhovno sodišče priporočeno poslala predlog za dopustitev revizije. Glede na to, da je bila pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP-D) na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih (drugi odstavek 130. člena ZPP-D), torej po Zakonu o pravdnem postopku brez te novele (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP). Zato je Vrhovno sodišče vlogo odstopilo sodišču prve stopnje, ki jo je prejelo 11. 3. 2010. Na poziv sodišča, da predloži revizijo in priloge še v dveh izvodih, je tožena stranka 15. 4. 2010 vložila revizijo oziroma podrejeno predlog za dopustitev revizije.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, naj Vrhovno sodišče revizije ne dopusti, podrejeno pa, da jo zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija je prepozna.

6. Kot je bilo že navedeno (3. točka te obrazložitve), v obravnavani zadevi postopek ne teče po pravilih novele ZPP-D. Zato lahko stranke zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo, saj je institut dopuščene revizije uvedel šele ZPP-D. Vlogo toženca, naslovljeno sicer kot predlog za dopustitev revizije, je bilo treba zato obravnavati kot revizijo.

7. Revizija je vloga, ki je vezana na rok. Stranke jo lahko vložijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP). V obravnavanem primeru jo je tožena stranka vložila na Vrhovno sodišče. 8. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (sedmi odstavek 112. člena ZPP). Ker je revizijo v imenu tožene stranke vložil njen odvetnik, bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Glede na jasne prehodne določbe ZPP-D in dejstvo, da je vloga naslovljena in vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožene stranke ni mogoče šteti za pravočasno. Prav tako tudi ni pravočasna revizija, ki jo je tožena stranka vložila naknadno, po pozivu sodišča, da predloži zadostno število izvodov revizije za nasprotno stranko in Vrhovno državno tožilstvo.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi svoje stroške revizije, vsebinski odgovor tožeče stranke na revizijo pa glede na naravo odločitve o reviziji ni bil potreben.