Jedro

Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Če je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZDen (priznanja položaja upravičenca do denacionalizacije), torej same pravice do vrnitve, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti – v nominalnem znesku.

Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentki zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, nista izkazali z navedbo, da pomeni izpodbijana odločitev zanju hude posledice finančne in čustvene narave.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidentki po odvetnici vložili revizijo. Dovoljenost revizije uveljavljata po določbah 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentki izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Lendava z dne 16. 11. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo revidentk zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil njuna zahtevka za denacionalizacijo tam navedenega premoženja, ker glede prejšnjega lastnika ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. Revidentki v reviziji navajata, da imajo vse v tej zadevi obravnavane nepremičnine status zazidanega in nezazidanega zemljišča, njihova vrednost pa presega 20.000 EUR, saj že vrednost same stanovanjske stavbe presega z zakonom določen minimum.

7. V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo, pri čemer je sporno, ali je za prejšnjega lastnika (pravnega prednika revidentk) izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen, ki določa, da je v primeru, če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec.

8. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načeloma ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZDen (priznanja položaja upravičenca do denacionalizacije), torej same pravice do vrnitve, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti - v nominalnem znesku. Za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti izpolnjen pogoj, da je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, revizija pa ne zatrjuje, da bi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora denacionalizacija v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi revizije tudi ni mogoče dovoliti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentki zelo hudih posledic nista izkazali z navedbo, da zaradi izpodbijane odločitve nista upravičeni do vrnitve podržavljenega premoženja v naravi oziroma v denarju ter da ima izpodbijana odločitev zato zanju hude posledice finančne in čustvene narave.

10. Glede na to, da revidentki nista izkazali izpolnjenosti nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Ker revidentki z revizijo nista uspeli, sami trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).