Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 10. 10. 2015 kot sopotnik v osebnem vozilu Porsche 911 Turbo telesno poškodoval v prometni nesreči na cesti v Nürburgringu, na progi dirkališča, imenovani Nordschleife. Iz naslova nepremoženjske škode je s tožbenim zahtevkom zahteval znesek v skupni višini 2.100,00 EUR, iz naslova premoženjske škode pa znesek 398,30 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati znesek 2.498,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2016 do plačila. Presojalo je 12. točko prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovalnice, da avtomobilska zavarovanja po teh pogojih ne krijejo škod, ki nastanejo (med drugim) zaradi uporabe vozila „na športnih prireditvah, pri katerih je pomembno, da se dosežejo najvišje hitrosti, pri udeležbi z vozilom na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih športnih prireditvah, razen če ni posebej dogovorjeno“ in zaključilo, da je šlo za vadbeno vožnjo, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi, kjer je bistven element vadba v čim hitrejši vožnji.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Dodatno je navedlo, da je treba v obravnavani zadevi uporabiti tudi določbo 3. točke 17. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), ki določa, da pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo oškodovanci, katerim je škoda nastala zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže najvišja hitrost ali pri vadbenih vožnjah. Zapisalo je, da je namen predmetne ureditve v ZOZP in v splošnih pogojih izključitev zavarovalnega kritja zaradi izrednega (povečanega) rizika, ki ga predstavlja takšna vožnja.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Kaj pomeni in kako je potrebno ustrezno razlagati zakonski znak oz. pravni standard „vadbena vožnja“ v 17. členu, 3. odstavku, prva alineja Zakona o obveznem zavarovanju v prometu?; 2) Ali lahko višje sodišče potrdi sodbo prve stopnje, ki nepravilno gradi svojo odločbo na drugi pravni podlagi (zavarovalni pogoji zavarovalnice in ne na zakonskem določilu) in potrdi vso nepravilno obrazložitev, ki pa je samo prepis neke prejšnje sodbe (II P 1954/2016 z dne 5. 9. 2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani) in tako prvostopni sodnik sploh ni razsojal v zadevi (kršitev pravice enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva)? in 3) Ali lahko sodišče samo navaja mimo navedb v tožbi in vlogah, da “tožeča stranka ni podala navedb o tem, da bi sama ali voznik uporabljala sporno progo izven namenov, za katere se sicer uporablja“ (točka 10 obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1103/2020 z dne 29. 9. 2020), čeprav to ni res in je tožnik ustrezno navajal v pripravljalni vlogi z dne 14. 5. 2019 na strani 3 v tretjem odstavku, da ni izvajala nobene vadbene vožnje? Ali gre torej za bistveno kršitev določb postopka, če sodišče iz svojega navaja neke trditve o namenu voznika in sopotnika (brez njunega predlaganega zaslišanja) na določeni cesti in celo navaja mimo navedb v vlogah, kakšne navedbe tožeča stranka ni podala? V predlogu navaja, da je do nesreče prišlo na cesti v Nürburgringu, imenovani Nordschleife, kjer se promet proti plačilu odvija v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Cesta je namenjena ljubiteljskim voznikom. Sodba je skoraj v celoti prepis sodbe II P 1954/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani v neki drugi zadevi (od točke 9 – 24, brez točke 22). Predlagatelj dalje navaja, da glede zakonskega znaka oziroma pravnega standarda „vadbena vožnja“ ni obstoječe pravne prakse. Po njegovem mnenju je lahko vadbena vožnja tako vožnja v avtošoli, kot vožnja v šoli varne vožnje, kot vožnja motoristov pred začetkom motoristične sezone, pa tudi priprava na dirko. Trdi, da višje sodišče ne pojasni, kaj je pravni standard vadbena vožnja v kontekstu 17. člena ZOZP ter da je nepravilno popravilo delo prvostopenjskega sodišča, ki je oprlo svojo sodbo na zavarovalne pogoje in ne na zakonske določbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).