Jedro

Obremenitev enega solastniškega deleža nepremičnine s hipoteko, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.

Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi P 177/2019 z dne 15. 11. 2019 ugodi, da se sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (III. točka izreka) ter da se razveljavi opravljeno dejanje zavarovanja – zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičnini par. št. 1225, k. o. X (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi P 177/2019 z dne 15. 11. 2019 zavrne.

Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da ni podana subjektivna nevarnost v smislu drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Toženka in njen mož imata najeta večja kredita. Na ime toženke je vknjižena solastninska pravica do ½ in vknjižena hipoteka za znesek 320.000 EUR na podlagi dolgoročnega kredita iz dne 31. 12. 2009. Prav tako je na nepremičnini ID znak 000-780-109, kjer je toženka vknjižena v deležu ½, hkrati vknjižena hipoteka v znesku 70.000,00 EUR, na podlagi potrošniškega kredita z dne 8. 6. 2007. Toženka je v slabem finančnem stanju ter je odsvojila premoženje, in sicer stanovanje ID znak 000-780-109. Novi lastnik je tožničin sin, kar izhaja iz trditev toženke in na zadnjem naroku za glavno obravnavo predloženega dokazila z dne 2. 2. 2022. Toženkino skoraj edino premoženje, ki ji je ostalo, je ¼ solastniškega deleža na nepremičnini, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo. Dodatno tožnica predlaga poizvedbe pri okrožnem in okrajnem sodišču v Novi Gorici, kjer teče pravdna zadeva A. A. proti toženki med sodnim postopkom se je izkazala dejanska nevarnost, da bo zaradi toženkinega ravnanja uveljavitev terjatve precej otežena ali onemogočena. Nevarnost je subjektivna in konkretna. To izhaja iz dejstev, da je toženka odsvojila nepremičnino ID znak 000-780-109, kar je razvidno iz predloga za vpis v zemljiško knjigo z dne 5. 1. 2022. Iz zapisnika o razglasitvi sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zadevi II K 000/2016 z dne 20. 1. 2022 izhaja, da je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije in ponarejanja listin. Iz vseh bančnih računov je razvidno, da sta imela toženka in njen mož večino časa obravnavanega obdobja negativno stanje na računu. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženka in njen mož gradila hišo z najemom večjega kredita, ki še ni odplačan in ni verjelo toženki, da je razpolagala z večjimi zneski denarja in jih posojala tretjim osebam. Vse to kaže, da bo brez izdaje začasne odredbe izterjava terjatve tožnice onemogočena in znatno otežena.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izkazala konkretne in subjektivne nevarnosti, da bo glede na ravnanja toženke izterjava vtoževane terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Da je toženka solastnica treh nepremičnin, pri čemer je zgolj solastniški delež do ½ na nepremičnini ID znak parcele 000 293/91 obremenjen s hipoteko, ki učinkuje že od 31. 12. 2009, preostala dva solastniška deleža pa nista obremenjena, ne izkazuje odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja toženke s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gole navedbe o obstoječem ekonomskem stanju toženke za izkazano konkretno subjektivno nevarnost niso dovolj.

6. Tožnica tudi ni pojasnila, kako naj bi kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu I Kpd 000/2019 in pravdni postopek med A. A. ter toženko izkazovala, da toženka razpolaga s premoženjem na način, da bo z ravnanji otežila izvršitev vtoževane terjatve. Ni navedla nobenih konkretnih ravnanj, ki bi v zvezi z navedenima sodnima postopkoma izkazovali, da toženka z obstoječim premoženjem razpolaga tako, da bi bilo treba ta razpolaganja preprečiti z začasno odredbo. Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja, niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic, ampak je namenjena zavarovanju konkretnega dolžnikovega premoženja pred razpolaganji stranke postopka, ki bi s tovrstnimi ravnanji otežila upnikovo izvršitev vtoževane terjatve.

7. V nadaljevanju pritožbe tožnica navaja, da je toženka odsvojila stanovanje ID znak dela stavbe 000-780-109, da je iz računov toženke in njenega moža v spornem obdobju razvidno negativno stanje na bančnem računu, da je bila toženka spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije in ponarejanja listine ter povzema ugotovitve sodišča prve stopnje v sodbi in sklepu. Gre za nova dejstva in dokaze, ki bi jih tožnica lahko navedla že do konca naroka za glavno obravnavo, saj so vsa dejstva obstajala že pred izdajo izpodbijanega sklepa. Nasprotnega tožnica v pritožbi niti ne zatrjuje in z ničemer ne pojasni, zakaj teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti že prej. Navedene trditve so zato nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP ni smelo upoštevati.

8. Ker pritožbeni in uradoma upoštevni razlogi niso podani (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).