Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da tožniku v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, v okoliščinah konkretnega primera pripada le en dodatek za poveljevanje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da tožniku v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, v okoliščinah konkretnega primera pripada le en dodatek za poveljevanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo dodatka za poveljevanje za funkcijo namestnika poveljnika SVNKON 38 KFOR v netto znesku 1.764,63 EUR z zakonskimi obrestmi od 1. 5. 2019 in zahtevku za plačilo odškodnine za neizkoriščene dneve tedenskega počitka v netto znesku 5.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2019 dalje. Odločitev o dodatku za poveljevanje temelji na ugotovitvi, da je tožnik v času od 19. 10. 2018 do 30. 4. 2019, ko je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven države (operacija Joint Enterprise – KFOR) opravljal dve funkciji, in sicer funkcijo namestnika poveljnika JRD in funkcijo namestnika poveljnika SVNKON 38 KFOR, dodatek za poveljevanje v višini 304,21 EUR pa je prejemal samo za prvo od navedenih funkcij. Presodilo je, da tožniku na podlagi 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS 67/2008), dodatek za poveljevanje pripada za vse funkcije, na katere je bil imenovan, in sicer kumulativno. Zato je tožnik do dodatka za poveljevanje v višini 304,21 EUR upravičen tudi za funkcijo namestnika poveljnika SVNKON 38 KFOR.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na dodatek za poveljevanje, spremenilo tako, da je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da tožnik do dodatnega plačila dodatka za poveljevanje, poleg tistega, ki je že opredeljen v odločbi o plači, ni upravičen. Čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik obe funkciji poveljevanja dejansko opravljal, s tem ni podana podlaga za priznanje dvakratnega dodatka iz druge alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije z vprašanjem, ali je materialnopravna pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da mu v okoliščinah konkretnega primera pripada le en dodatek za poveljevanje v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena Uredbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) določa, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je na podlagi 367.c. člena ZPP revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je navedeno v izreku.

7. Odločitev je sprejelo soglasno.