Jedro

Ker ni izključeno, da v ponovljenem postopku ne bo treba ugotavljati in se opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto ter izvajati dokazov, ni bilo pogojev za izvedbo pritožbene obravnave oziroma je bila odločitev pravilna. Če bo sodišče prve stopnje, po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni ugotovilo, da je bil opomin z vidika navedb kršitev in roka za njihovo odpravo ustrezen, bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi dejstva, pomembna za presojo, ali je toženka res kršila najemno pogodbo in nato ponovno odločiti o zahtevku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se toženi stranki odpove najemna pogodba za stanovanje v ..., s šestnajst dnevnim rokom ter da je po preteku tega roka tožena stranka dolžna izprazniti nepremičnino in jo prosto oseb in stvari izročiti tožeči stranki (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek, da je toženka dolžna izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti tožeči stranki (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

3. Toženec je zoper sklep o razveljavitvi vložil pritožbo, v kateri predlaga, naj se razveljavitveni sklep razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba je bila vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

**Razlogi razveljavitvenega sklepa**

5. Pritožbeno sodišče je prvostopenjskemu sodišču očitalo pomanjkljivost formalne dokazne ocene iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP pri presoji dokazov in ugotavljanju dejanskega stanja. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dokaz (zaslišanje priče A.), ker naj bi bil ta nepotreben, saj je dejstvo dokazano z listino. Gre za neustrezen in nepravilen način zavrnitve dokaza. Prav tako se ni opredelilo do izpovedbe ene od prič (B. B.), ki je izpovedala o načinu seznanitve toženke z vsebino opomina. Pritožbeno sodišče je presodilo, da ugotovljenih kršitev ne more odpraviti samo, saj manjkajo sklopi razlogov o več odločilnih dejstvih. Če bo ugotovljeno, da je bil opomin ustrezen, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotavljati, ali je toženka res kršila najemno pogodbo, in nato odločiti o zahtevku. S prvim ugotavljanjem teh dejstev na pritožbeni stopnji bi prekomerno poseglo v pravico strank do dvostopenjskega odločanja.

**Pritožbene navedbe**

6. Toženec v pritožbi navaja, da bi pritožbeno sodišče lahko samo dopolnilo dokazni postopek oziroma zavrnilo pritožbo. Vrnitev v ponovni postopek ni smotrna in ekonomična, saj dejstev, ki jih je treba dokazati, ni mogoče dokazovati s pričo. V skladu s Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1) se lahko najemno pogodbo odpove le, če je lastnik predhodno pisno opozori najemnika na kršitve. Višje sodišče pa se je postavilo na stališče, da zadostuje ustno opozorilo, ki ga je mogoče dokazovati s pričo. Pritožnik v pritožbi navaja tudi vsebino 338. člena ZPP.

**Odločitev o pritožbi**

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Cilj pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen ZPP) je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Zasleduje težnjo, da bi bil večinski del zadev meritorno in dokončno rešen že pred pritožbenim sodiščem. Vračanje zadeve v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je mogoče le izjemoma.

9. Ena od takih izjem je po oceni Vrhovnega sodišča položaj, kakršen je tudi v obravnavani zadevi, ko pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede večjega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja. To velja tudi v konkretnem primeru v zvezi s pomanjkljivo dokazno oceno pri ugotavljanju odločilnih dejstev, ki so podlaga za nadaljnji potek postopka. Ker tako ni izključeno, da v ponovljenem postopku ne bo treba ugotavljati in se opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto ter izvajati dokazov, ni bilo pogojev za izvedbo pritožbene obravnave oziroma je bila odločitev pravilna. Če bo sodišče prve stopnje, po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni ugotovilo, da je bil opomin z vidika navedb kršitev in roka za njihovo odpravo ustrezen, bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi dejstva, pomembna za presojo, ali je toženka res kršila najemno pogodbo in nato ponovno odločiti o zahtevku.

10. V skladu s četrtim odstavkom 357a. člena ZPP je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

11. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).