Jedro

Dopusti se revizija o materialnopravni presoji vprašanja obstoja pogojev za perpetuacijo prevzemnikove obveznosti znižanja plačila in povračila škode (drugi odstavek 616. člena ZOR) iz naslova jamčevanja za napake glede na določbe 12. člena v zvezi s 617. členom ZOR.

Obrazložitev

Predlogu se ugodi in se dopusti revizija o materialnopravni presoji vprašanja obstoja pogojev za perpetuacijo prevzemnikove obveznosti znižanja plačila in povračila škode (drugi odstavek 616. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) iz naslova jamčevanja za napake v obravnavanem primeru glede na določbe 12. člena v zvezi s 617. členom ZOR.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je v tej pravdi kot prevzemnik posla zahteval izpolnitev še neporavnanega dela plačilne obveznosti toženca kot naročnika po pogodbi o delu (gradbeni) iz leta 1999, toženec pa se je zahtevku upiral sklicujoč se na upravičenje do znižanja plačila oziroma do odškodnine za manjvrednost kleti – kar je procesnopravno uveljavljal primarno s predlogom za zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa s pobotnim ugovorom do višine vtoževane terjatve.

2. V pravnomočno končanem postopku je bilo ugotovljeno, da sta se stranki dogovorili (in kar je izrecno zapisano tudi v gradbeni dokumentaciji), da bo klet v za toženca grajenem objektu visoka 235 cm, že med gradnjo pa se je izkazalo, da višina ne bo tolikšna, vendar je tožnik tožencu zagotovil, da klet v nobenem primeru ne bo nižja od 210 cm; ko pa je bila klet dograjena, se je izkazalo, da je njena višina brez izolacije in tlakov zgolj 185 cm, ker je bila izkopana preplitva gradbena jama in bi kletna etaža morala biti 52 cm globlja.

3. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo obstoj terjatve tožnika v znesku 8.810,44 EUR s pripadki in tudi obstoj terjatve toženca v enakem obsegu, nato pa po medsebojnem pobotu tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da toženec kot naročnik sicer ni ustrezno in pravočasno obvestil o napakah tožnika kot prevzemnika posla, vendar pa da je utemeljen pobotni ugovor tožene stranke, ki se nanaša na manjvrednost objekta, torej na situacijo iz določila 621. člena ZOR, po katerem se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.

4. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožnika (kot edinega pritožnika) spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je ugotovilo neobstoj toženčeve terjatve in zahtevku tožnika v celoti ugodilo. V razlogih svoje sodbe je med drugim zapisalo, da jamčevalni zahtevek na zmanjšanje kupnine ni terjatev toženca zoper tožnika in ga zato ni mogoče uveljavljati v pobot, da ni mogoče pritrditi tožencu, da je napako, zaradi katere „ uveljavlja škodo“ zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine, grajal pravočasno – pravočasno grajanje pa je temeljna predpostavka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov v skladu s 616. členom ZOR, ter da določba 621. člena ZOR ni samostojna podlaga za odločitev o utemeljenosti pobota (določa le način zniževanja plačila zaradi stvarne napake), kot je to zmotno menilo sodišče prve stopnje.

5. Toženec se v obširnem predlogu za dopustitev revizije obrazloženo ukvarja z vsemi sestavinami iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu s katerimi se presoja utemeljenost predloga, bistveno poudarjeno pa je njegovo zavzemanje za nujnost uporabe določbe 617. člena ZOR, po kateri se prevzemnik posla ne more sklicevati na določbe 614. - 616. člena istega zakona (vključno torej s sklicevanjem na neustrezno oziroma nepravočasno izpolnitev notifikacijske dolžnosti naročnika), če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku – in katero sta sodišči obeh stopenj molče (neobrazloženo) povsem obšli. Toženec zatrjuje tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se v oporo temu sklicuje na sklep VS RS II Ips 329/99, ki ga tudi priloži predlogu.

6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, predstavljenega v toženčevem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).