Jedro

Tožnica je bila s pravnomočno sodbo zaradi nezakonitosti prenehanja reintegrirana v delovno razmerje do 14. 11. 2014. Na podlagi te sodbe je bila tožnici z odločbo z dne 13. 12. 2015 priznana lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na temelju delovnega razmerja od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014. Z odločbo z dne 2. 7. 2015 je bila tožnici priznana pravica do višje starostne pokojnine od 15. 11. 2014 dalje. Vendar je bilo z odločbo z dne 20. 5. 2015, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb, izplačevanje starostne pokojnine dejansko ustavljeno šele z 20. 5. 2015. Pomeni, da podlaga za izplačevanje starostne pokojnine ob sočasno pravnomočno priznani pravici do te pokojninske dajatve od 15. 11. 2012 dalje ni odpadla že 15. 11. 2012, temveč kvečjemu šele od 20. 5. 2015 dalje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločbi št. ... z dne 16. 6. 2016 in št. ... z dne 5. 1. 2016 se odpravita.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 342,60 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 214,20 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe citiranih odločb in sklenilo, da tožnica krije stroške postopka sama. Presodilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in povrnitev stroškov.

Ni bila neupravičeno obogatena in posledično ni dolžna vrniti pokojnine. Delovno razmerje ji je nezakonito prenehalo. Ker je uživala pokojnino, so ji bile s sodbo na podlagi izvedenskega mnenja priznane le razlike med nadomestilom plače in pokojnino.

Pokojnino je od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 uživala na podlagi veljavne odločbe toženca z dne 29. 11. 2012, ki ni bila spremenjena, odpravljena niti razveljavljena. Zaključek sodišča, da je odpadla podlaga za izplačilo pokojnine, je zmoten. Ni ga mogoče niti preizkusiti, saj ni obrazloženo, s katero odločbo, naj bi bila odpravljena oziroma razveljavljena odločba, na podlagi katere je pokojnino prejemala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

5. V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. V predsodnem upravnem postopku je bilo odločeno, da je tožnica od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 neupravičeno prejela preveč izplačano starostno pokojnino v znesku 22.122,60 EUR in da je ta znesek dolžna vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnici naj bi bilo z odločbo št. ... z dne 20. 5. 2015 ustavljeno izplačevanje starostne pokojnine že s 15. 11. 2012. Čeprav je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo s citirano odločbo z dne 20. 5. 2015 izplačevanje starostne pokojnine dejansko ustavljeno šele z 20. 5. 2015, je zmotno zaključilo, da je do odpada pravne podlage za izplačevanje starostne pokojnine v obravnavnem primeru prišlo z naknadno vključitvijo v obvezno zavarovanje od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014. 6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 194. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 v zvezi s 190. členom Obligacijskega zakonika (OZ)3. Po 194. členu ZPIZ-2 je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla.

Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. 7. Tožnici je bila z odločbo z dne 29. 11. 2012 po prenehanju delovnega razmerja 14. 11. 2012 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 954,97 EUR od 15. 11. 2012 dalje. Vendar je bila s pravnomočno sodbo4 zaradi nezakonitosti prenehanja reintegrirana v delovno razmerje do 14. 11. 2014. Razsojeno je bilo, da je delodajalec dolžan tožnico prijaviti v obvezno zavarovanje in ji obračunati ter izplačati nadomestilo plače. Na podlagi te sodbe je bila tožnici z odločbo z dne 13. 12. 2015 priznana lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na temelju delovnega razmerja od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014.5 Z odločbo z dne 2. 7. 2015 je bila tožnici priznana pravica do višje starostne pokojnine (v znesku 1.077,61 EUR) od 15. 11. 2014 dalje.

8. Vendar je bilo z odločbo z dne 20. 5. 2015, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb, izplačevanje starostne pokojnine dejansko ustavljeno šele z 20. 5. 2015. Tako se namreč glasi izrek te odločbe6. Čeprav iz obrazložitve odločbe z dne 20. 5. 2015 izhaja, da se izplačilo starostne pokojnine ustavi s 15. 11. 2012, postane dokončen in pravnomočen samo izrek upravne odločbe. Torej je bilo z odločbo z dne 20. 5. 2015 skladno z ustavno kategorijo pravnomočnosti,7 zaradi katere poseg v pridobljeno pravico iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja vsaj načeloma ni dopusten, izplačevanje starostne pokojnine pravnomočno ustavljeno le za naprej od 20. 5. 2015 dalje. Prav to pa je za odločitev v tej zadevi pravno edino relevantno.

Pomeni, da podlaga za izplačevanje starostne pokojnine ob sočasno pravnomočno priznani pravici do te pokojninske dajatve od 15. 11. 2012 dalje ni odpadla že 15. 11. 2012, temveč kvečjemu šele od 20. 5. 2015 dalje, čeprav je bila tožnica od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 za nazaj vključena v obvezno zavarovanje in čeprav je eden izmed pogojev za pridobitev pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja.8 Zaključek sodišča prve stopnje, da je z naknadno vključitvijo v obvezno zavarovanje prišlo do odpada pravne podlage za izplačevane zneske starostne pokojnine, je torej zmoten in zato nesprejemljiv. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb neutemeljeno zavrnjen.

9. Iz vseh predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu s 5. točko 358. člena ZPP izpodbijano sodbo na temelju 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)9 spremeniti tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Torej izpodbijani odločbi z dne 16. 6. 2016 in z dne 5. 1. 2016 kot nepravilni in nezakoniti odpraviti. Pritožbene navedbe o izplačilu nadomestil plač oziroma razlik med nadomestilom plač in pokojnino po sodbi delovnega sodišča so glede na obrazloženo za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.

10. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, zato ji je toženec v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP dolžan povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 342,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi Odvetniške tarife (OT)10 je priznanih 300 točk za tožbo (tar. št. 15/1 OT), 300 točk za narok (tar. št. 15/3 OT) in 12 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, znaša 280,90 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 342,60 EUR.

11. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženec na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP dolžan povrniti še stroške pritožbe v znesku 214,20 EUR, in sicer 375 točk za pritožbo, 7,5 točk za materialne stroške in 22 % DDV. Do povračila priglašenih stroškov za konferenco s stranko (na prvi in drugi stopnji) tožnica ni upravičena, ker ne gre za samostojno storitev, temveč je povračilo zanjo že zajeto v drugih tarifnih številkah.

1 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 4 Sodba Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 636/2012 z dne 22. 12. 2014. 5 13. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami) oziroma 14. člen ZPIZ-2. 6 Odločba z dne 20. 5. 2015 v upravnem spisu toženca. 7 158. člen Ustave RS. 8 156. člen ZPIZ-1 oziroma 108. člen ZPIZ-2. 9 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 2/2015.