Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožena stranka ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, za celotno obdobje, torej tudi za nazaj, ko zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatev, odloča in odloči o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožena stranka ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, za celotno obdobje, torej tudi za nazaj, ko zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatev, odloča in odloči o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 16. 6. 2016 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 5. 1. 2016, s katero je bilo odločeno, da je tožnica v obdobju od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 neupravičeno prejela preveč izplačano dajatev akontacije starostne pokojnine v znesku 22.122,60 EUR in da je neupravičeno izplačan znesek dolžna nakazati toženi stranki. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila tožnici v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru naknadno priznana lastnost zavarovanke v obdobju od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014, zaradi česar v tem obdobju ni mogla biti hkrati upravičena do izplačila starostne pokojnine. Pravna podlaga na podlagi katere je tožnica v navedenem obdobju prejemala pokojnino je odpadla, pa čeprav je bilo izplačevanje ustavljeno šele z 20. 5. 2015. Zakonita odločba tožene stranke temelji na določbi prvega odstavka 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice ter odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke. Zahtevek je zavrnilo z utemeljitvijo, da podlaga za izplačevanje starostne pokojnine ob sočasno pravnomočno priznani pravici do te pokojninske dajatve od 15. 11. 2012 dalje ni odpadla že 15. 11. 2012, temveč kvečjemu šele od 20. 5. 2015 dalje, čeprav je bila tožnica od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 za nazaj vključena v obvezno zavarovanje in čeprav je eden od pogojev za pridobitev pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe določbe 275. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) oz. 194. člena ZPIZ-2. Opozarja, da Vrhovno sodišče še ni odločalo o uporabi določbe 194. člena ZPIZ-2. Bistveno je vprašanje, ali lahko tožena stranka ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, za celotno obdobje, torej tudi za nazaj, ko tožnica ni več izpolnjevala pogojev za izplačevanje dajatve, odloči o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če je sodna praksa nižjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku.