Jedro

Bilo bi v nasprotju z načelom pravičnosti in samim namenom četrtega odstavka 88. člena ZDR, če bi to določbo razlagali tako, da tožnik, ne glede na to, da je bil 12 let neprekinjeno zaposlen pri toženi stranki, ni upravičen do ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi zgolj zato, ker je manj kot šest mesecev pred odpovedjo sklenil s toženo stranko iz formalnih razlogov novo pogodbo o zaposlitvi.

Ponudba usposabljanja, kot pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, mora biti dana ob odpovedi, na način, da je delavcu jasno, da bo izgubil zaposlitev, če bo ponujeno usposabljanje odklonil. Potencialna odklonitev usposabljanja v času, ko poslovni razlog za odpoved sploh še ni nastal, zato ne more biti pravno pomembna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke za delovno mesto 409-strugar II iz poslovnega razloga z dne 21. 7. 2006 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 8. 9. 2006, da je dolžna tožena stranka pozvati tožnika nazaj na delo in mu priznati delovno razmerje od 8. 9. 2006 dalje, z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto 409-strugar II, oziroma za drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika in je uvrščeno v IV. tarifni razred, razen za obdobje, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, mu vpisati delovno razmerje v delovno knjižico in mu izplačati plačo po pogodbi o zaposlitvi v mesečni bruto višini 884,45 EUR, od tega zneska odvesti vse davke in prispevke ter neto zneske izplačati tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje delovnega razmerja in plačilo plače za čas, ko je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu. Svojo odločitev je obrazložilo s tem, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), saj tožniku ni ponudila dela na drugem (prostem) delovnem mestu operater CNC strojev, na katerem bi tožnik ob ustrezni dokvalifikaciji lahko delal. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na to, da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika in je razvrščeno v IV. tarifni razred. Obrazložilo je, da tožnika ni mogoče razporediti na drugo ustrezno delovno mesto, kot je to omogočal 17. člen prej veljavnega Zakona o temeljnih pravicah in delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89), saj tega ZDR ne omogoča več.

3. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje naj bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007). Obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje naj bi bila nejasna in sama s seboj v nasprotju. Po eni strani je navedlo, da je verjelo priči, ki je izpovedala, da se je pogovarjala s tožnikom o možnosti usposabljanja in da je tožnik dejal, da se kot stari borec ne bo učil na novih strojih, po drugi strani pa je navedlo, da ni sprejelo trditve tožene stranke, da je tožnik odklonil usposabljanje oz. ni izkazal interesa za usposabljanje za delovno mesto operater CNC strojev. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo oz. tretji odstavek 88. člena ZDR, saj je štelo, da mora delodajalec, če obstaja možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji na drugem delovnem mestu ob eventualni dokvalifikaciji, delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto in šele, če bi delavec to odklonil, bi bil delodajalec prost svojih obveznosti po tej določbi. Po mnenju tožene stranke je bil tožnik seznanjen z možnostjo usposabljanja za operaterja CNC strojev, pa je to možnost odklonil. Navaja, da noben zakon ne določa, da bi moral biti tožnik opozorjen, da mu bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če bo odklonil usposabljanje, oziroma da bi bila njegova odklonitev relevantna le, če bi bil že takrat seznanjen z možnostjo odpovedi. Tožnik pogojev za operaterja CNC strojev brez usposabljanja ni izpolnjeval, ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero delavec ne izpolnjuje pogojev, pa je nezakonita, zaradi česar tožena stranka ni bila dolžna tožniku ponuditi pogodbo za operaterja CNC strojev, še preden bi ta usposabljanje nastopil in uspešno opravil. Sodišče druge stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena. Sodišče je tudi zmotno uporabilo določbo četrtega odstavka 88. člena ZDR, saj odpovedana pogodba o zaposlitvi s tožnikom ni trajala več kot šest mesecev, zaradi česar določba tretjega odstavka 88. člena ZDR sploh ne pride v poštev. Tožena stranka ne soglaša s tem, da je šlo v tem primeru za pritožbeno novoto, ki je sodišče ne bi smelo upoštevati, saj pred prejemom sodbe sodišča prve stopnje ni mogla grajati materialnopravnih stališč sodišča. Gre za uporabo materialnega prava in ne za navajanje novih dejanskih okoliščin.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče ugotavlja, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj se je sodišče druge stopnje opredelilo do vseh pritožbenih navedb tako glede bistvenih kršitev določb postopka kot glede pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter pravilne uporabe materialnega prava. Svojo odločitev je tudi jasno in razumljivo obrazložilo in sodba nima pomanjkljivosti zaradi česar je ne bi bilo mogoče preizkusiti.

7. Tožena stranka je v pritožbi navajala, da tretji odstavek 88. člena ZDR zavezuje delodajalca le v primeru, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena pred več kot šestimi meseci, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V reviziji navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je ta pritožbena navedba nedopustna novota v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, s čimer smiselno zatrjuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, pri čemer je sodba zakonita takrat, kadar so določbe materialnega prava pravilno uporabljene, pravilna pa, kadar so odločilna dejstva pravilno ugotovljena. Revizijski očitek tožene stranke, da v tem primeru ne gre za nedopustno novoto, ampak za pravilno uporabo materialnega prava je utemeljen. Če so trditve o pravno pomembnih dejstvih na voljo (pri čemer ni pomembno, katera stranka jih je zatrjevala, niti, ali se je sodišče prve stopnje v dokaznem ali pravnem pogledu do njih sploh opredelilo), potem tak ugovor ni novota, ampak le pritožnikov nov pravni pogled na spor (1). V konkretnem primeru so bila sodišču prve stopnje pravočasno na voljo vsa pravno pomembna dejstva, ki so bila potrebna za uporabo četrtega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 88. člena ZDR. Iz odgovora na tožbo izhaja, da je bila (zadnja) pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena 3. 3. 2006, odpoved te pogodbe pa je bila podana 21. 7. 2006. Ne glede na to, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da navedena kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

8. Kadar delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora preveriti, ali ga je mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR). Ta dolžnost delodajalca pa obstaja le v primeru, če pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, traja več kot šest mesecev in ne gre za manjšega delodajalca (četrti odstavek 88. člena ZDR).

9. Tretji in četrti odstavek 88. člena ZDR konkretizirata načelo iz drugega odstavka 88. člena ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot skrajnem sredstvu. V tej luči in ob upoštevanju namena zakonske določbe je treba interpretirati besedilo četrtega odstavka 88. člena ZDR. Zakon res govori o tem, da mora "pogodba o zaposlitvi", ki se odpoveduje, trajati več kot šest mesecev. Taka dikcija je smiselna že glede na to, da 88. člen ZDR ureja razloge za redno odpoved, odpove pa se lahko samo "pogodba o zaposlitvi" in ne "zaposlitev pri delodajalcu", zaradi česar četrti odstavek 88. člena ZDR govori o pogodbi o zaposlitvi (in ne o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi pri delodajalcu), ki se odpoveduje. Upoštevati je treba namen te določbe, ki je nuditi (večjo) zaščito pred izgubo zaposlitve tistim delavcem, ki so že dlje časa zaposleni pri določenem delodajalcu. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki neprekinjeno zaposlen od 3. 1. 1994, pri čemer je zaradi spremenjenih okoliščin s toženo stranko leta 2006 sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Bilo bi v nasprotju z načelom pravičnosti in samim namenom četrtega odstavka 88. člena ZDR, če bi to določbo razlagali tako, da tožnik, ne glede na to, da je bil 12 let neprekinjeno zaposlen pri toženi stranki, ni upravičen do ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi zgolj zato, ker je manj kot šest mesecev pred odpovedjo iz formalnih razlogov sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Zakonodajalec je res v 109. členu ZDR uporabil besedno zvezo "delo pri delodajalcu", vendar je to storil zato, ker je želel poudariti, da se pri izračunu osnove za odpravnino upošteva tako delovna doba pri zadnjem delodajalcu (izplačevalcu odpravnine) kot delovna doba pri pravnih prednikih delodajalca, pri čemer pa zakon ne določa, da gre zgolj za neprekinjeno delovno dobo.

10. Revizijski očitki tožene stranke glede zmotne uporabe tretjega odstavka 88. člena ZDR so neutemeljeni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je tožena stranka v obvestilu z dne 25. 1. 2006 na svoji oglasni deski objavila poziv k usposabljanju na CNC strojih, na katerega se tožnik ni prijavil in da je tožnika dne 17. 7. 2006 obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po spremembi akta o sistematizaciji z dne 12. 7. 2006. Sodišče druge stopnje je pravilno presodilo, da ni pravno odločilno, ali je bil tožnik pred ugotavljanjem poslovnega razloga seznanjen z obvestilom na oglasni deski in zakaj se ni prijavil na dokvalifikacijo. Tožnik namreč v času objave obvestila ni mogel vedeti, da mu bo v primeru, če se na usposabljanje ne bo prijavil, odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tudi ni pomembno, ali je tožnik takrat usposabljanje izrecno odklonil ali ne. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je pri toženi stranki obstajala možnost, da tožniku ob odpovedi ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto operater CNC strojev ob pogoju, da se za to delo usposobi. Ponudba usposabljanja, kot pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, mora biti dana ob odpovedi, na način, da je delavcu jasno, da bo izgubil zaposlitev, če bo ponujeno usposabljanje odklonil. Zato potencialna odklonitev usposabljanja v času, ko poslovni razlog za odpoved sploh še ni nastal, ne more biti pravno pomembna.

11. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, 2009, str. 230 (J. Zobec)