Jedro

Dejstvo, da se tožnik ni prijavil na poziv tožene stranke k usposabljanju, ki je bil podan pol leta pred odpovedjo, ne pomeni, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in da je bila tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta obveznosti, da preveri možnosti za njegovo nadaljnjo zaposlitev.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v 3. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna skleniti s tožnikom pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika in je razvrščeno v IV. tarifni razred.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto 409-strugar II iz poslovnih razlogov izdana s strani tožene stranke dne 21. 7. 2006, nezakonita in neutemeljena (1. točka izreka) in da tožniku dne 8. 9. 2006 delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi nista prenehala (2. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna poklicati tožnika nazaj na delo in mu priznati delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja, t.j. od 8. 9. 2006 dalje, z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto 409-strugar II, oziroma za drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika in je razvrščeno v IV. tarifni razred, razen za obdobje, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu, mu vpisati v delovno knjigo delovno razmerje ter mu ta čas izplačati plačo po pogodbi o zaposlitvi v mesečni bruto višini 884,45 EUR (prej 211.949,00 SIT), od tega zneska odvesti vse prispevke in davke ter nato dobljene mesečne neto zneske izplačati tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec (3. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje delovnega razmerja in plačilo plače za čas, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu (4. točka izreka). Tožena stranka je nadalje dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 1.465,81 EUR, v 8 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. dne po preteku tega roka dalje do plačila (5. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe, torej zoper 1., 2., 3. in 5. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožniku ponuditi pogodbo za delovno mesto operaterja CNC strojev, na katero naj bi bilo mogoče po predhodnem usposabljanju zaposliti tožnika, zaradi česar naj bi kršila 3. odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Opozarja, da je obrazložitev izpodbijane sodbe nejasna, sama s sabo v nasprotju ter je torej podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče najprej ugotavlja, da naj bi tožnik prepričljivo izpovedal, da je bil zainteresiran za izobraževanje na delovnem mestu operaterja CNC strojev, ker to ni bilo fizično zahtevno delo, nato pa navaja, da ni verjelo tožniku, ko je izpovedal, da ni videl obvestila z dne 25. 1. 2006, s katerim je tožena stranka vabila zainteresirane delavce s končano IV. in V. stopnjo izobrazbe strojne smeri na usposabljanje v kadrovski službi. Priča M.H., predstavnik sindikata ... pri toženi stranki, je prepričljivo izpovedala, da so vsi zaposleni vedeli, da bo potekalo usposabljanje in da so vsi imeli možnost prijave na izobraževanje v kadrovski službi. Sodišče prve stopnje v nadaljevanju navaja, da ni sledilo toženi stranki, da je tožnik odklonil usposabljanje, oziroma da ni izkazal interesa za usposabljanje za delovno mesto operaterja. Gre za notranje nasprotje v obrazložitvi, ki je v tem, da sodišče prve stopnje po eni strani ugotavlja, da je verjelo priči, da so vsi delavci vedeli za izobraževanje in da je v medsebojnem razgovoru s pričo tudi tožnik zatrjeval, da se kot „stari borec“ ne bo usposabljal na novih strojih, po drugi strani pa ugotavlja, da ni sprejemljiva trditev tožene stranke, da tožnik ni izkazal interesa za usposabljanje, oziroma je usposabljanje odklonil. Ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik usposabljanje odklonil. Sodišče prve stopnje bi moralo izpovedbo tožnika bolj poglobljeno oceniti. Po razumevanju tožene stranke je obveznost delodajalca po 3. odstavku 88. člena ZDR v tem, da preveri, ali je ta možnost podana. Če preveri in ugotovi, da možnosti ni, potem ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Ne zadostuje samo hipotetična možnost, da bi bilo mogoče delavca prekvalificirati; ta možnost mora biti tudi preverjena. To pomeni, da je treba ugotavljati, ali je takšna rešitev izvedljiva in smotrna. Če pa delavec usposabljanje odklanja, kot je to v obravnavani zadevi, je potrebno šteti, da je bil seznanjen z možnostjo usposabljanja za operaterja CNC strojev in je to možnost odklonil. Tožena stranka tudi opozarja, da tožnik pogojev za operaterja brez usposabljanja ni izpolnjeval, zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala biti taka odklonitev pisna. Tega pogoja zakon ne določa. Poudarja, da je dokazno breme, da tožena stranka ni preverila možnosti dokvalifikacije, na tožniku, zato vztraja, da tožnik ni dokazal, da ni vedel za usposabljanje in da je zaradi tega usposabljanje odklonil. Opozarja še na 4. odstavek 88. člena ZDR, ki predpisuje, da obveznost po 3. odstavku velja le, če pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, traja več kot šest mesecev. Tožnik je namreč sklenil pogodbo o zaposlitvi 3. 3. 2006, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je bila podana 21. 7. 2006. Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, le deloma, glede pravice tožnika do vrnitve na delo na drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika, je zmotno uporabilo materialno pravo, v preostalem pa je določitev materialno pravno pravilna.

Sodbi sodišča prve stopnje ni mogoče očitati absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena tako z dejanskimi ugotovitvami kot s pravnimi zaključki, razlogi sodbe pa tudi niso med seboj v nasprotju, kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 81. člena v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR) je lahko delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razlogov, določenih s tem zakonom. Dokazati je moral obstoj utemeljenega razlog, ki je opravičeval izredno odpoved (2. odstavek 82. člena ZDR). Po določbi 1. alineje 1. odstavka 88. člena je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). V skladu z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 109. členu tega zakona.

V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni ravnala v skladu z 3. odstavkom 88. člena ZDR. Tožena stranka je sicer v obvestilu z dne 25. 1. 2006 (priloga B25) na svoji oglasni deski objavila poziv k usposabljanju na CMC strojih, vendar dejstva, da se tožnik na usposabljanje ni prijavil, ni mogoče razlagati tako, da je s tem odklonil prekvalifikacijo za drugo delo v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR. Ne gre namreč prezreti, da obvestilo datira z dne 25. 1. 2006, tožena stranka pa je tožnika šele 17. 7. 2006 obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi (priloga A3), potem ko je bil dne 12. 7. 2006 spremenjen Akt o sistemizaciji delovnih mest (priloga B9). Zato delavci na podlagi obvestila z dne 25. 1. 2006 niso mogli vedeti, da lahko odklonitev usposabljanja na CMC strojih pomeni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V tem smislu je mogoče razumeti stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo mogoče šteti, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo po 3. odstavku 88. člena ZDR šele potem, ko bi mu tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto operaterja CMC strojev. Zato tudi ni pravno odločilno, ali je bil tožnik pred ugotavljanjem obstoja poslovnega razloga seznanjen z obvestilom na oglasni deski in zakaj se ni prijavil na dokvalifikacijo, oziroma kaj se je s tem v zvezi pogovarjal s pričo M.H., predsednikom ... in kaj je o domnevni seznanjenosti vseh delavcev z obvestilom izpovedal direktor tožene stranke.

Nadalje ni odločilna pritožbena navedba, da naj bi 3. odstavek 88. člena ZDR zavezoval toženo stranko le v primeru, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena pred več kot 6 meseci. Gre za nedopustno novoto v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ne glede na navedeno pa je bil tožnik neprekinjeno zaposlen pri toženi stranki od 3. 1. 1994 dalje, kot to izhaja iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi (priloga B2). Zato ni podan pravni položaj iz 4. odstavka 88. člena ZDR, ko bi bilo mogoče šteti, da je tožnikova zaposlitev pri toženi stranki krajša od šestih mesecev in da toženi stranki ni potrebno ravnati v skladu z 3. odstavkom 88. člena ZDR.

Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo ter mu priznalo pravico do reintegracije in reparacije. V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena le v delu, ki se nanaša na obveznost tožene stranke, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima za posledico uveljavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto 409-strugar II. Tožnika pa ni mogoče „razporediti“ na drugo ustrezno delovno mesto, kot je to omogočal 17. člen prej veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, s spremembami; ZTPDR), zato tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen.

Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje delno spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, ki ustreza znanju, zmožnostim in sposobnostim tožnika in je razvrščeno v IV. tarifni razred (4. točka 358. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo zavrniti in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).