Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 12. člen ZOdvT. Iz tabele prvega odstavka tega člena namreč izhaja, da se nagrada glede na vrednost spornega predmeta (prvi stolpec) za vsak tam navedeni začeti znesek (drugi stolpec) poveča za znesek, naveden v tretjem stolpcu. Višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZOdvT (drugi odstavek 12. člena ZodvT).

Na podlagi 37. člena ZST-1 vračilo sodne takse po uradni dolžnosti odredi sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1008/2015-20 z dne 8. 10. 2015 spremeni tako, da se glasi: Tožena stranke je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 795,44 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

V preostalem se pritožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 73,20 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom (II. točka izreka sodbe) je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 536,80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo v ponovljenem postopku tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Posledično je tožniku priznalo stroške postopka na prvi stopnji v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikom v upravnem sporu, v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je tožnik predhodno uspel z revizijo, pa mu je ob upoštevanju opredeljene vrednosti spora (3.427,77 EUR) po 12. členu Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in tar. št. 3300 (količnik 2,0 za revizijo) priznalo 70,00 EUR (17,00 EUR, povečano za 18,00 EUR zaradi vrednosti spora do 5.000,00 EUR, in količnik 2,0) ter pavšalni znesek 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6001. Skupno mu je torej priznalo stroške v višini 440,00 EUR, povečano za 22% DDV, skupaj 536,80 EUR.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijani sklep iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vlaga pritožbo, s katero utemeljuje zahtevo za povrnitev stroškov v skupnem znesku 1.107,44 EUR, ki vključuje tudi zahtevo za povrnitev sodne takse za tožbo in revizijo. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izrek o stroških spremeni tako, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov v prej navedenem znesku. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritrditi je treba pritožbenim navedbam glede stroškov za postopek z revizijo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 12. člen ZOdvT. Iz tabele prvega odstavka tega člena namreč izhaja, da se nagrada glede na vrednost spornega predmeta (prvi stolpec) za vsak tam navedeni začeti znesek (drugi stolpec) poveča za znesek, naveden v tretjem stolpcu. Višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZOdvT (drugi odstavek 12. člena ZOdvT). Upoštevaje to prilogo, pa pri vrednosti spornega predmeta do 3.500,00 EUR nagrada znaša 141,00 EUR. Ob upoštevanju količnika 2,0 za revizijo (tar. št. 3300) znaša v obravnavani zadevi nagrada za odvetniške storitve v revizijskem postopku 282,00 EUR.

6. Ob priznanju stroškov v višini 350,00 EUR za postopek na prvi stopnji po Pravilniku (pri čemer Vrhovno sodišče pripominja, da ne drži pritožbena navedba, da v izpodbijanem sklepu na ta znesek ni bil obračunan 22% DDV), in ob pravilnem priznanju pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (po tar. št. 6002 in ne 6001, kot je to navedeno v sklepu), se tožeči stranki tako priznajo stroški v skupni višini 652,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znese 795,44 EUR. Te stroške mora tožena stranka povrniti pritožniku v 15 dneh od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

7. Vrhovno sodišče pa je zavrnilo pritožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračilo sodne takse za tožbo (148,00 EUR) in revizijo (164,00 EUR), saj na podlagi 37. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) vračilo sodne takse po uradni dolžnosti odredi sodišče prve stopnje (v obravnavani zadevi se ta odredba v sodnem spisu nahaja na list. št. 68 in 69).

8. Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena.

K II. točki izreka:

9. Stroške pritožbenega postopka je Vrhovno sodišče odmerilo v višini 50,00 EUR (po tar. št. 3220) in 10,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (20% nagrade po tar. št. 6002), skupaj 60,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 73,20 EUR. Glede vrnitve sodne takse za pritožbo se Vrhovno sodišče ponovno sklicuje na 37. člen ZST-1.