Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj se ugotovi, da je med njim in toženko podano najemno razmerje za nedoločen čas, zaradi česar mu je toženka dolžna preskrbeti nadomestno stanovanje oziroma če tega ne bo storila, mu mesečno plačevati 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je s konkludentnimi dejanji mogoče veljavno podaljšati najemno pogodbo za stanovanje (18. člen Obligacijskega zakonika - OZ) ter kakšne so pravne posledice pomanjkanja obličnosti (podaljšanja) najemne pogodbe za stanovanje na njeno veljavnost v primerih, ko se takšna pogodba izpolnjuje (58. člen OZ). Nižji sodišči sta zmotno šteli, da naj bi tožnik trdil, da je bila najemna pogodba podaljšana molče. Trdil je, da je bila podaljšana s konkludentnimi dejanji in ne molče. To je uveljavljal tudi v pritožbi, vendar pritožbeno sodišče na njegove navedbe ni odgovorilo. Ni jasno, zakaj sta sodišči sploh uporabili 615. člen OZ. Določba 95. člena Stanovanjskega zakonika (SZ-1), po kateri mora najemnik najmanj 30 dni pred potekom časa najema pridobiti od lastnika odobritev podaljšanja najemne pogodbe s sklenitvijo aneksa k pogodbi, nikjer ne določa, da odobritve podaljšanja ni mogoče izraziti s konkludentnimi ravnanji (npr. s sklepom pristojne komisije najemodajalca, s katerim se seznani najemnika). Napačen je zaključek sodišča druge stopnje, da iz vsebine dopisa z dne 28. 10. 2008 izhaja, da se je tožnik zavedal, da pogodba ni podaljšana. Želel je le, da bi obstajala pisna pogodba zaradi lažjega dokazovanja, nikakor pa to ne omogoča zaključka, da do podaljšanja najemne pogodbe ni prišlo. Glede spornih pravnih vprašanjih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, praksa višjih sodišč pa ni enotna. Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi I Cp 1403/2013 pojasnilo, da je najemna pogodba za stanovanje lahko veljavna tudi, če je sklenjena ustno ali s konkludentnimi dejanji in v pretežnem delu izpolnjena. Nadalje je bilo v odločbi VSL I Cp 2939/2012 zavzeto stališče, da je veljavna tudi ustna najemna pogodba, če je realizirana. Po drugi strani je Višje sodišče v Ljubljani v odločbi I Cp 1393/2015 menilo, da določba 95. člena SZ-1 ne dopušča možnosti, da bi bilo najemno razmerje molče (konkludentno) obnovljeno.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).