Jedro

Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe (v domači državi), gre pri opravljanju vojaške službi v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske. Ta torej utemeljuje drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima v skladu z 98.c členom ZObr.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in ugotovilo delno nezakonitost odločbe tožene stranke z dne 27. 8. 2008 in jo spremenilo tako, da je tožniku dodatek za nevarne naloge zvišalo iz 500 EUR na 750 EUR ter mu priznalo še položajni dodatek v višini 500 EUR. Toženi stranki je naložilo obračunati razliko v plači med 500 in 750 EUR mesečno od 28. 8. 2008 do 7. 9. 2008 in položajni dodatek od 28. 8. 2008 do 28. 2. 2009. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (višji dodatek za nevarne naloge ter priznanje dodatkov za stalnost, delovno dobo, za omejitev pravice do stavke in za magisterij). Obrazložilo je, da je tožniku kot pripadniku Slovenske vojske v skladu s prvim odstavkom 98.c člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in naslednji) pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada. Ta je na podlagi te zakonske določbe sprejela Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uredba, Ur. l. RS, št. 67/2008). Tožnikova plača je vsebovala dodatke glede na Uredbo, ki pa ne določa dodatkov za stalnost, delovno dobo, za omejitev pravice do stavke in za magisterij, zato mu ti ne pripadajo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 24/2013 z dne 8. 7. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka za stalnost, dodatka za delovno dobo, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje zavzelo zmotno stališče, da Uredba ne zmanjšuje obsega zakonsko določenih pravic. Dodatek za delovno dobo določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ZObr tega dodatka ne ureja, zato ga ni mogoče šteti za lex specialis v razmerju do ZDR. Lahko bi bil specialen le v primeru, ko bi določene primere urejal drugače, ne pa ko jih ne ureja. Uredba nezakonito jemlje veljavo tudi Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS, Ur. l. RS, št. 57/2008), ki natančneje ureja dodatka za delovno dobo in magisterij. S tem je bilo nezakonito poseženo v kolektivno pogodbo. Določba 98.c člena ZObr Vladi ne daje pooblastila, da omeji pravice pripadnikom vojske, ampak jih lahko le natančneje ureja. Nepriznani dodatki so bili obračunani v dohodnini, vendar ne izplačani, zato je tožnik oškodovan. Sodišče Evropske unije je v zadevi Williams odločilo, da morajo delavci ob začasni premestitvi ohraniti dodatke, ki so vezani na njihov poklicni in osebni status.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo pri dopuščeni reviziji samo glede pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZObr za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o javnih uslužbencih, če s tem zakonom ni določeno drugače. V nadaljevanju ZObr v določbi prvega odstavka 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada. V drugem odstavku istega člena je še določeno, da se v tem primeru pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Vlada je na podlagi 98.c člena ZObr izdala Uredbo za pripadnike v operacijah kriznega odzivanja (pripadniki v OKO). V 6. členu Uredbe je določeno, da je plača pripadnika v OKO sestavljena iz nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države in dodatkov. Vrste dodatkov med vojaško službo izven države ureja prvi odstavek 7. člena Uredbe, po katerem pripadniku v OKO pripadajo med vojaško službo izven države naslednji dodatki: dodatek za nevarnost na območju delovanja, dodatek za nevarne naloge, dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja in položajni dodatek.

9. Revident je bil z ukazom o napotitvi na opravljanje nalog v tujini z dne 31. 7. 2008 napoten na opravljanje vojaške službe izven države v okviru sodelovanja Slovenske vojske v mirovnih silah KFOR na Kosovem za čas od 28. 8. 2008 do 28. 2. 2009. Tožena stranka je revidentu izdala odločbo z dne 27. 8. 2008, v kateri mu je določila nominalno plačo z dodatki, ki jih določa Uredba v 7. členu. Navedeno odločbo je revident izpodbijal v obravnavani zadevi in med drugim zahteval, da se mu priznajo tudi dodatki za stalnost, za delovno dobo, za omejitev pravice do stavke in za magisterij. Navedenih dodatkov mu tožena stranka ni priznala, prav tako sta zahtevek iz tega naslova zavrnili nižji sodišči, revizija pa je dovoljena v okviru preizkusa pravilnosti takšne odločitve sodišča druge stopnje.

10. Po presoji revizijskega sodišča je pravilna odločitev, da pripada revidentu kot pripadniku Slovenske vojske, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98.c člena ZObr posebna plača za delo izven države, katere osnovo in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike Slovenske vojske, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, v katerih sodeluje naša država. Določena je posebna plača in posebni dodatki, do katerih je revident po pravnomočno zaključenem sodnem postopku upravičen celo po vseh štirih postavkah iz 7. člena Uredbe. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, običajno je namreč službovanje v tujini povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, je razumljivo, da so pripadniki vojske za to drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa jih čaka plača iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe (v domači državi), gre pri opravljanju vojaške službi v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske. Ta torej utemeljuje drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima v skladu z 98.c členom ZObr.

11. Neutemeljen je revizijski očitek, da je tožena stranka upoštevala Uredbo, ki naj bi nezakonito zoževala in ne samo podrobneje urejala zakonske pravice. V skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS, Ur. l. RS, št. 4/93 in naslednji) lahko Vlada z uredbo podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Poseben dejanski in pravni položaj pripadnika Slovenske vojske je utemeljen z naravo takega službovanja, ZObr pa ga v prvem odstavku 98.c člena še posebej poudarja in daje napotek Vladi, da sprejme uredbo o ureditvi plačanega položaja pripadnikov vojske. Ta pa ni že zato slabši, ker Uredba ne priznava dodatkov za stalnost, delovno dobo, za omejitev pravice do stavke in za magisterij, saj priznava namesto njih druge dodatke, ki so povezani z naravo dela v tujini.

12. Revident neutemeljeno izpostavlja vprašanje plačila dohodnine, saj to ni predmet tega postopka. Prav tako se neutemeljeno sklicuje na odločbo SEU, katere pravno stanje sploh ni primerljivo z obravnavanim.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.