Jedro

Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I., III. in V. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: „ Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 3. 2009 do 12. 2. 2010 izplačati, in sicer: - za mesec marec 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2009 dalje do plačila; - za mesec april 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2009 dalje do plačila; - za mesec maj 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2009 dalje do plačila; - za mesec junij 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2009 dalje do plačila; - za mesec julij 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2009 dalje do plačila; - za mesec avgust 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2009 dalje do plačila; - za mesec september 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2009 dalje do plačila; - za mesec oktober 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2009 dalje do plačila; - za mesec november 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2009 dalje do plačila; - za mesec december 2009 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2010 dalje do plačila; - za mesec januar 2010 od zneska 870,00 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2010 dalje do plačila; - za obdobje od 1. 2. 2010 do 12. 2. 2010 od sorazmernega dela zneska v višini 412,10 EUR bruto obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2010 dalje do plačila; vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v višini 710,00 EUR bruto, od tega zneska obračunati akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2009 dalje do plačila in za leto 2010 sorazmerni del regresa v višini 59,20 EUR bruto, od tega zneska obračunati akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila, oboje v roku 8 dni, pod izvršbo.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.125,00 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 678,70 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 3. 2009 do 12. 2. 2010 izplačati zneske razvidne iz I. točke izreka, od zneskov obračunati davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov razvidnih iz I. točke izreka, vse v roku 8 dni, pod izvršbo. Zavrnilo je zahtevek za plačilo davkov in prispevkov od posamičnih mesečnih bruto zneskov v obdobju od 1. 3. 2009 do 12. 2. 2010 s pp in plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih neto zneskov plač od 25. dne v mesecu za tekoči mesec do 18. dne v prihodnjem mesecu (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v višini 710,00 EUR bruto, od tega zneska obračunati akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2009 dalje do plačila in za leto 2010 sorazmerni del regresa v višini 59,20 EUR bruto, od tega zneska obračunati akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila, oboje v roku 8 dni, pod izvršbo (prvi odstavek III. točke izreka). Zavrnilo je zahtevek za obračun zneska regresa za letni dopust za leto 2009 v znesku 160,00 EUR bruto in izplačilo ustreznega neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2009 dalje ter za plačilo akontacije dohodnine od prisojenega bruto zneska regresa s pp (drugi odstavek III. točke izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati odpravnino v znesku 1.500,00 EUR bruto z zapadlostjo 25. 2. 2010, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila, odškodnino v znesku 3.000,00 EUR z zapadlostjo 25. 2. 2010, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila ter davke in prispevke od prisojene odpravnine in odškodnine (IV. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, za tožečo stranko pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 31,33 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v roku 15 dni, šteto od dneva prejema te sodne odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (V. točka izreka).

Zoper I., III. in V. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter spremeni I. in II. (pravilno III.) točko izreka sodbe tako, da zavrne zahtevek tožeče stranke in V. točko izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožene stranke A.A. in sicer glede dejstva, da je cedentu dejansko plačala vse plače za relevantno obdobje. Sodba je nepravilna tudi iz razloga, ker je ugodilo zahtevku na plačilo plač od marca 2009 do 12. 2. 2010, medtem ko je tožeča stranka zatrjevala, da ni prejela plač od maja 2009 do 12. 2. 2010. Razlogi sodbe so očitno v nasprotju s trditveno podlago tožbe. Izpodbijana sodba je bila izdana 13. 9. 2012, torej še preden je tožeča stranka predložila popolno pooblastilo, s katerim je pripoznala pravdna dejanja za nazaj, to je dne 26. 9. 2012. Pri izdaji sodbe je torej sodišče upoštevalo neka dejstva, ki mu v trenutku izdaje sodbe niso bila znana in niso bila in niso mogla biti znana, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožene stranke. V skladu z določbo 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Podatki spisa kažejo, da tožena stranka na zadnjem naroku bistvene kršitve ni uveljavljala.

Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, preden je tožeča stranka predložila popolno pooblastilo. Glede na podatke spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v skladu s sklepom sodišča prve stopnje na naroku dne 13. 9. 2012 v danem roku predložila pooblastilo.

Tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki ji jo je s pogodbo odstopil B.B., ki je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki do 12. 2. 2010 na delovnem mestu elektromonter II/1. Odstop terjatve se nanaša na neizplačane plače, odškodnino zaradi kršitve pogodbenega razmerja, regres ter ostale dajatve iz delovnega razmerja v višini 12.550,00 EUR, ki naj bi jih tožena stranka kot delodajalec dolgovala cedentu (B.B.).

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni predložila ali predlagala nobenega dokaza, da je tožniku plače za sporno obdobje in regres za letni dopust za leto 2009 in sorazmerni del regresa za letni dopust izplačala, zato je v tem delu ugodilo zahtevku tožeče stranke. Glede zavrnitve zahtevka za plačilo davkov in prispevkov se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da gre v primeru uveljavljanja terjatev iz naslova davkov in prispevkov za neodtujljive pravice delavca, s katerimi delavec ne more razpolagati, tem pravicam se ne more odpovedati, z njimi ne more razpolagati in jih tudi ne more cedirati. Zahtevek na plačilo odpravnine je zavrnilo, ker ni pravne podlage za plačilo, ker je cedentu delovno razmerje prenehalo s potekom roka, določenega v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Zahtevek na plačilo odškodnine za materialno in nematerialno škodo je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Po prvem odstavku 417. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji) lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Da je delovno razmerje zaupno razmerje med delavcem in delodajalcem, izhaja iz komentarja k 417. členu OZ (Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Oziris, december 2001, stran 402) in komentarja istega člena (Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba Ljubljana 2003, stran 575). Oba komentarja se sklicujeta na to, da je bilo v literaturi (Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I do IV knjiga ŽZ Ur. l. SRS, Ljubljana 1984 - 1986 stran 1284, Borislav T. Blagojević, Vrleta Krulj, Komentar Zakona o obligacionim odnosima I, Savremena administracija, Beograd 1983, stran 1234) navedeno, da so terjatve, ki temeljijo na zaupnem razmerju, mandat in pogodba o zaposlitvi.

Da je delovno razmerje zaupno razmerje med delavcem in delodajalcem izhaja tudi iz sodne prakse o uporabi določb prvega odstavka 110. in 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Najpogostejša okoliščina, zaradi katere ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (prvi odstavek 110. člena ZDR) je izguba medsebojnega zaupanja. Prav tako pa je tudi ta okoliščina najpogostejši razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR.

Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev z dne 24. 6. 2011. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka in ugodilni del III. točke izreka) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (5. alinea 358. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je glede na to, da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu, v skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločalo o stroških postopka, pri čemer je upoštevalo, da tožeča stranka s svojim zahtevkom ni uspela, zato je glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženi stranki povrniti stroške. Od priglašenih stroškov ji je pritožbeno sodišče priznalo nagrado za postopek v višini 477,10 EUR (tar. št. 3100), nagrado za narok 440,40 EUR (tar. št. 3102), 20,00 EUR (tar. št. 6002), 20 % DDV, skupaj 1.125,00 EUR.

Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato je upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Od priglašenih stroškov ji je pritožbeno sodišče priznalo nagrado za postopek v višini 545,60 EUR (tar. št. 3210), 20,00 EUR (tar. št. 6002) in 20 % DDV (tar. št. 6007), skupaj 678,70 EUR. Tožeča stranka stroške odgovora na pritožbo krije sama (155. člen ZPP).