Jedro

Če je v tožbenih navedbah v resnici šlo za kupoprodajno, ne pa za darilno pogodbo, tedaj darilne pogodbe ni potrebno razveljavljati, ker je ni.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se razveljavi darilna pogodba z dne 3.5.1994, s katero je podarila tožencu K.V. parc. št. 538/10 travnik in 538/11 travnik, vse vl. št. 1066 k.o. Š. Zavrnjen je bil tudi zahtevek za vknjižbo lastninske pravice in izstavitev ustrezne listine ter za povrnitev pravdnih stroškov. Hkrati je zavrnilo tudi predlog za začasno odredbo, s katero naj bi se tožencu prepovedala odtujitev in obremenitev zgoraj opisanih parcelnih številk. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pravna podlaga pravnega posla, ki sta ga stranki sklenili, kupoprodajna pogodba, za tako pogodbo pa ni razlogov, iz katerih bi jo bilo mogoče razveljaviti. Zaradi tega je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Proti sodbi in sklepu se tožeča stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodne odločbe in navaja: Sodišče je obravnavalo odplačen pravni posel, to je kupoprodajno pogodbo, v izreku pa je odločilo o darilni pogodbi. Tako izreka ni mogoče preizkusiti. Ugotavljati bi moralo, ali obstoje razlogi za razveljavitev darilne pogodbe, sodišče pa je razpravljalo o kupoprodajni pogodbi. Sicer pa se pritožba vprašuje, ali je sploh mogoče govoriti o kupoprodajni pogodbi. Spreminjanje pravne podlage tožbe ni mogoče. Sodišče bi moralo odločati o darilni pogodbi. Če je toženec tožnici pozneje izročil denar, to ne more vplivati na sklenjen pravni posel. Stalna zmerjanja, negodovanja in godrnjanja toženca so razlogi za razveljavitev darilne pogodbe. Sodišče pa tudi potrjuje in sanira nezakonito in škodljivo obnašanje občanov pri sklepanju pravnih poslov. Če gre za kupoprodajno pogodbo, morajo namreč biti izpolnjeni določeni pogoji in zlasti podana ponudba. Tega v konkretnem primeru ni bilo. Tožnica ne more ugotoviti, ali je štelo sodišče kot sporno pogodbo kupoprodajno pogodbo in je o njej odločalo, ali je štelo, da je sporna listina, kot je bila v izreku v tožbenem zahtevku napisana in na podlagi katere se je toženec vpisal kot lastnik v zemljiški knjigi. Tako je zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Brez osnove je zavrnjen tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Tožnica tudi predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialno pravo je prav uporabljeno. S pravilnimi in izčrpnimi razlogi sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti strinja in k tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: Pritožba govori o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo v zvezi z vprašanjem, ali gre za kupoprodajno ali za darilno pogodbo in trdi, da bi bilo treba razsojati o darilni pogodbi, ker da gre za spreminjanje pravne podlage tožbe. Pritožnica očitno pri tem spregleda svoje tožbene trditve. Tam namreč sama pravi, da je bila darilna pogodba oziroma listina, kot dobesedno pravi tožba, le fiktiven pravni posel, ki v ničemer ne odgovarja dejansko sklenjenemu pravnemu poslu, to je kupoprodajni pogodbi. Če je namreč šlo v resnici za kupoprodajno pogodbo, ne pa za darilno, tedaj darilne pogodbe ni treba razveljavljati, saj je ni. Navidezna pogodba namreč nima učinka med pogodbenima strankama (čl. 66/1 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (čl. 66/2 ZOR). Tako so torej trditve v pritožbi, ki se nanašajo na darilno pogodbo, neupoštevne. Sodišče prve stopnje se je tako pravilno ukvarjalo s kupoprodajno pogodbo in je povedalo, zakaj ni razlogov za razveljavitev. Ko pritožba govori o nezakonitih in škodljivih poslih, s tem graja svoje lastno ravnanje, saj je po tožbenih trditvah ona sama pri tem sodelovala. Na veljavnost kupoprodajne pogodbe med strankama pa tako ravnanje ne more vplivati, saj to ni razlog za izpodbojnost pogodbe (glej čl. 111 ZOR). Tako je treba ugotoviti, da je tožba celo nesklepčna, saj iz trditev v tožbi ne izhaja utemeljenost zahtevka oziroma so tožbene trditve v nasprotju z zahtevkom. Zato bi bilo že iz teh razlogov treba tožbeni zahtevek zavrniti.

Glede na vse povedano je torej pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.

Na bistvene pritožbene trditve je s tem odgovorjeno. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.

Tako je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku).