Jedro

Neodplačani del posojila za nakup nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino solastniškega deleža; v tem obsegu gre za obligacijsko pravno razmerje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki v času trajanja zakonske zveze pridobili trisobno stanovanje v Novem mestu, v izmeri 76,40 m2 in da sta solastnika te nepremičnine vsak do 1/2. Tožena stranka je proti taki sodbi vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pogodba o nakupu spornega stanovanja je bila sklenjena 15.11.1991, ko je toženec poravnal 10 odstotkov kupnine, preostanek pa plačuje v mesečnih obrokih. Ni jasno, zakaj nižji sodišči štejeta, da je lastninska pravica na tožnico prešla z dnem podpisa kupoprodajne pogodbe. S sklenitvijo prodajne pogodbe o nakupu nepremičnine namreč kupec ne pridobi na njej lastninske pravice.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Sporno stanovanje je bilo kupljeno dne 15.11.1991, ko je med pravdnima strankama še obstojala življenjska skupnost v zakonski zvezi. Zato ni dvoma, da zanj velja pravni režim skupnega premoženja, pridobljenega v trajanju zakonske zveze (51. in 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), ne glede na to, da je pogodbo o nakupu sklenil le toženec in ne glede na to, da je bil ob podpisu plačan le del kupnine. Zakaj je temu tako, je izpodbijana sodba s sklicevanjem na določbe ZZZDR utemeljila v zadostni meri. Pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ji zato ni mogoče očitati. Sporno stanovanje sta torej kupila oba zakonca, s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pa so nanju prešle vse pravice in obveznosti, ki jih je imel prejšnji lastnik (118. člen Stanovanjskega zakona).

Okoliščino, da se preostanek kupnine plačuje obročno, je izpodbijana sodba upoštevala in presodila, da ta sama po sebi na višino deležev na pridobljenem premoženju ne vpliva. O vplivu neodplačanega dela posojila po razpadu ekonomske skupnosti med pravdnima strankama je zavzelo pravno pravilno stališče, da gre v tem obsegu med njima le za obligacijsko pravno razmerje.

Izpodbijani sodbi zato ni mogoče očitati v reviziji zatrjevanih nepravilnosti. Zavrnitev revizije temelji na določbi 393. člena ZPP.