Jedro

V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki mu je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. A. Ltd. sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov (gospodarska družba A. Ltd.) predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta v upravnem sporu, v katerem tožeča stranka zahteva sodno presojo zakonitosti odločbe Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Urad), št. 4613-43/2010/1/0230-01 z dne 17. 3. 2010. Z navedeno odločbo je bilo tožeči stranki (M., d. d., sedaj T., d. d.) naloženo, da mora kot ponudnik storitve informacijske družbe v roku petnajst dni po prejemu te odločbe omejiti dostop do spletne strani www..., na kateri pritožnik prireja spletne igre na srečo, z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova www... v IP naslov.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da na pravni položaj pritožnika kot prireditelja spletne igre na srečo, ki mu je bilo s pravnomočno odločbo Urada z dne 1. 8. 2006 prepovedano prirejati igre na srečo, pravne posledice sodbe, izdane v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, ki tožeči stranki nalaga omejitev dostopa do pritožnikove spletne strani, na kateri prireja spletne igre na srečo, ne morejo vplivati. Tudi če bi sodišče s sodbo odločbo odpravilo, to na njegovo pravico prirejati igre na srečo v RS ne bi vplivalo. Pritožnikov pravni interes, da omejitev dostopa do njegove spletne strani preneha, je njegov dejanski in ne pravni interes. Pritožnik intervencijskega interesa ne more opirati niti na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja 56. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, niti na sodbe Sodišča EU, izdane v zvezi s to določbo, niti na 74. člen Ustave RS, saj z odločbo o omejitvi dostopa do pritožnikovih spletnih strani niso določene omejitve svobode prirejanja iger na srečo. Zavezanec, ki prepovedne odločbe prostovoljno ne izvrši, tudi nosi riziko v zakonu urejene prisilne izvršitve ter je izključno na njem samem skrb, da pred posegom zavaruje opravljanje dejavnosti, ki mu ni prepovedana.

3. Pritožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da bi mu moralo sodišče priznati položaj stranskega intervenienta, saj je odločba o omejitvi dostopa do njegovih spletnih strani prisilna izvršitev prepovedne odločbe Urada z dne 1. 8. 2006, v postopku izdaje katere je bil glede na določbo 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) on stranka. Sklicuje se na primere iz upravnosodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, v katerih je bila stranska udeležba priznana, in na stališča domače in tuje pravne teorije glede priznavanja položaja stranskega udeleženca. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in dovoli njegova udeležba kot stranskega intervenienta oziroma dovoli, da nastopa kot stranka (zavezanec) v postopku izvršbe, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

4. Urad v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo meni, da izpodbijani sklep ni pravilen in da bi sodišče prve stopnje pritožniku moralo priznati položaj stranskega intervenienta.

K I. točki izreka:

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je ta zavrnil pritožnikov predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS tožeči stranki (T., d. d., prej M., d. d.) kot ponudniku storitev informacijske družbe naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, kot izvršilni ukrep zoper pritožnika, ki ni sam opustil nezakonitih dejanj, ugotovljenih v izvršilnem naslovu.

8. Vrhovno sodišče izhaja iz dejanskega stanja zadeve, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa in upravnega akta, in sicer da je bila pritožniku s pravnomočno odločbo Urada, št. 46163-4/2006/9 z dne 1. 8. 2006, to je z izvršilnim naslovom, izrečena prepoved prirejati igre na srečo v Republiki Sloveniji. Tej odločbi je zaradi neizvršitve sledil sklep o dovolitvi izvršbe, št. 46163-4/2006/211 z dne 14. 8. 2009, v katerem je bilo ugotovljeno, da je odločba z dne 1. 8. 2006 tam navedenega dne postala izvršljiva in pravnomočna. Pritožniku sta bila v tem sklepu dana naknadni rok za prostovoljno izpolnitev oziroma prenehanje prirejanja spletnih iger na srečo in opozorilo, da bodo po preteku tega roka ob neizpolnitvi naložene obveznosti to dejanje na njegove stroške opravili operaterji, ki so vpisani v register Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS za storitev dostopa do interneta. Temu je po uveljavitvi novele Zakona o igrah na srečo – C (v nadaljevanju ZIS-C, Uradni list RS, št. 10/2010) na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS sledil nadaljnji ukrep, in sicer v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, s katero je M., d. d. (sedaj T., d. d.), naloženo, da omeji dostop do pritožnikovih spletnih strani, preko katerih pritožnik prireja spletne igre na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije. Ta odločba, to je odločba o prisilni izvršbi po drugih osebah, pa je predmet presoje v upravnem sporu, v katerem pritožnik predlaga, da se mu prizna položaj stranskega intervenienta.

9. Pritožnik svoj predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta v tem upravnem sporu opira na določbo 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pri čemer svoj pravni interes za intervencijo utemeljuje s prenehanjem blokade njegove spletne strani, na kateri po njegovih zatrjevanjih nima le prepovedanih vsebin.

10. ZPP v prvem odstavku 199. člena določa, da se lahko, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Po določbi drugega odstavka 19. člena ZUS-1 pa lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank, dokler v upravnem sporu postopek na prvi stopnji ni končan, obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik niti po določbi 199. člena ZPP niti po drugem odstavku 19. člena ZUS-1, ki ga je pri svoji odločitvi uporabilo sodišče prve stopnje, nima položaja stranskega intervenienta, saj odločitev v tem upravnem sporu v ničemer ne posega v njegov pravni položaj.

12. Odločba o omejitvi dostopa do pritožnikove spletne strani ima namreč, glede na predhodno pravnomočno ugotovitev v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 1. 8. 2006, da pritožnik na svoji spletni strani prireja igre na srečo brez koncesije, in glede na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 14. 8. 2009, naravo izvršbe po „drugih osebah“ v smislu prvega odstavka 297. člena ZUP, ker pritožnik iz odločbe z dne 1. 8. 2006 izhajajočih obveznosti ni sam izpolnil. S to odločbo Urad v funkciji inšpekcijskega organa vzpostavlja razmerje z osebo, ki jo ZIS (deveti odstavek 107. člena) določa kot „drugo osebo“, ki bo izpolnila pritožnikovo obveznost iz pravnomočne odločbe z dne 1. 8. 2006. V tem upravnem sporu izpodbijana odločba Urada torej odreja prisilno izvršitev odločbe z dne 1. 8. 2006, sam način izvršbe (z omejitvijo dostopa do spletne strani) in „drugo osebo“, ki bo prisilno izvršitev izvedla (ponudnik storitev informacijske družbe), pa sta določena že v devetem odstavku 107. člena ZIS. Torej gre za z ZIS določen način izvršitve pravnomočne in izvršljive odločbe, s katero je pritožniku prepovedano prirejanje iger na srečo. 13. S tako vsebino oziroma naravo odločbe upravni organ ni odločal o kakšni pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Vsebinsko odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč odločba z dne 1. 8. 2006 – izvršilni naslov, s katero mu je bila naložena prepoved prirejanja iger na srečo, zoper katero je pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva. Z v tem sporu izpodbijano odločbo o omejitvi dostopa do pritožnikovih spletnih strani, ki je glede vsebine in obsega ukrepa skladna z odločbo z dne 1. 8. 2006, se glede na specialno ureditev izvršbe po ZIS nalaga z zakonom določenim drugim osebam, da prisilno izvršijo obveznost, ki je pritožnik kot osnovni zavezanec v času do izdaje te odločbe ni (prostovoljno) izvršil. Pritožnik pa ne zatrjuje, da bi bilo tožeči stranki z izpodbijano odločbo o omejitvi dostopa naloženo nekaj, kar ne izhaja iz izvršilnega naslova - odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, niti ne zatrjuje, da bi pridobil koncesijo za prirejanje tovrstnih iger na srečo. 14. Ker glede na navedeno odločitev v upravnem sporu, v katerem pritožnik predlaga priznanje položaja stranskega intervenienta, v ničemer ne posega v njegov pravni položaj, pritožnik niti po določbi 199. člena ZPP niti po drugem odstavku 19. člena ZUS-1 nima pravnega interesa za priznanje položaja stranskega intervenienta v tem upravnem sporu.

15. Glede pritožnikovega ugovora, da bi moral glede na določbe ZUP imeti v postopku izvršbe položaj stranke kot osnovni zavezanec, Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da se z odločbo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, le vzpostavlja razmerje z osebo, ki jo glede na specialno ureditev izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo v ZIS (deveti odstavek 107. člena) določa kot „drugo osebo“, ki bo izpolnila pritožnikovo obveznost iz pravnomočne odločbe z dne 1. 8. 2006. V tej zaključni fazi izvršbe pa zavezanec iz izvršilnega naslova ne more več varovati svojih pravic in pravnih koristi.

16. Neutemeljen je pritožnikov ugovor, da ima na spletnih straneh, do katerih je z odločbo omejen dostop, tudi vsebine, ki niso prepovedane, in da v okviru tega izkazuje pravni interes za stransko intervencijo. Pritožnik je imel namreč od pravnomočnosti odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo z dne 1. 8. 2006 naprej možnost, da svojo obveznost izpolni prostovoljno oziroma da zavaruje vsebine spletnih strani, ki mu niso prepovedane. Varstvo opravljanja dejavnosti, ki izhajajo iz takšnih vsebin spletnih strani, mu zato ne more biti zagotovljeno v postopku, kjer se pravnomočna odločitev o prepovedi prirejanja iger na srečo le še izvršuje.

17. Ker je predmet presoje v upravnem sporu, v katerem pritožnik zahteva položaj stranskega intervenienta, zakonitost ukrepa, ki je bil izrečen tožeči stranki kot ponudniku storitev informacijske družbe na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, na drugačno odločitev v tej zadevi ne vplivajo ugovori, ki se nanašajo na zakonitost ukrepa prepovedi prirejanja iger na srečo, torej ukrepa, ki je bil predhodno izrečen pritožniku z odločbo z dne 1. 8. 2006. Prav tako pa na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva sklicevanje na sodno prakso Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s presojo vprašanja položaja stranskega udeleženca po 43. členu ZUP, saj se v tem pritožbenem postopku presoja zahteva za priznanje položaja stranskega intervenienta v upravnem sporu, ne pa v upravnem postopku.

18. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

19. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.