Jedro

Revident spornega pravnega vprašanja ni natančno navedel, prav tako tudi ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno ter tudi ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) dne 1. 4. 2011 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Maribor z dne 3. 2. 2009. S 1. točko izreka te odločbe je bilo revidentu v prostorih društva prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti za nečlane društva, ker društvo v 9. členu Statuta ni opredelilo, da se v prostorih društva lahko nudijo gostinske storitve tudi nečlanom društva – delo na črno (prva alineja prvega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v nada1jevanju ZPDZC-UPB1). Tožena stranka je z odločbo z dne 4. 5. 2009 revidentovo pritožbo zoper citirano prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več odločbah oziroma sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer „o izvajanju gostinske dejavnosti za člane zasebnega društva in pooblastilih inšpekcijskih služb, da se predstavljajo za člane društva, čeprav to v resnici niso in na podlagi takšnega predstavljanja izdajo upravni akt“.

7. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi. V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa. Revident z zgoraj navedenim vprašanjem pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Spornega pravnega vprašanja namreč ni natančno navedel, prav tako tudi ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno ter tudi ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja, zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.