Jedro

Bistvena kršitev, navedena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le tedaj, če sodišče z nezakonitim postopanjem odvzame možnost obravnavanja. V obravnavanem primeru sodišče toženki ni odvzelo možnosti obravnavanja. Razlog za neudeležbo na obravnavi je nastal pri njej in pri tem sodišču ni mogoče očitati nobene nezakonitosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi plačilni nalog z dne 4.4.1995 za znesek 1.465.789,72 SIT z zamudnimi obrestmi od 16.1.1996 dalje ter za stroške v znesku 31.423,50 SIT. Toženki je naložilo še nadaljnje stroške v znesku 160.151,24 SIT, tožeči stranki pa, da mora toženki izročiti 2695 izvodov knjige B. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki dne 2.2.1995 sklenili pogodbo o tisku, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo natisnila 3800 izvodov knjige B. Toženka se je zavezala plačati tožeči stranki polovico pogodbenega zneska v 14 dneh po podpisu pogodbe, ostalo pa do 15.3.1995. Tožeča stranka se je zavezala, da bo predala knjige v sedmih dneh po sklenitvi pogodbe, za zavarovanje pa si je pridržala 1372 knjig. S pisno pogodbo je bila spremenjena prvotna ustna pogodba, pri čemer so bile upoštevane napake v tisku. Tožeča stranka je toženki še pred podpisom pogodbe izročila 600 izvodov knjige, toženka pa ni ničesar plačala.

Izpolnitev toženke je postala negotova, zato je tožeča stranka utemeljeno odložila svojo izpolnitev, dokler toženka v celoti ne plača računa.

Tožena stranka se je pritožila proti tej sodbi. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Štelo je, da toženka ni opravičila izostanka na naroku dne 27.10.1999. Potrdilo je dejanske ugotovitve in materialnopravno presojo prvostopenjske sodbe.

Tožena stranka vlaga revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje.

Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Poudarja, da je opravičilo zaradi zdravstvenih težav poslala sodišču 20.9.1999. To opravičilo se je nanašalo na obravnavi dne 20.9.1999 in 27.10.1999. Prosila je za rok dveh mesecev, v katerem bo sodišču poslala obrazložen odgovor na tožbo in na navedbe tožeče stranke. Sodišče pa tega ni upoštevalo. Kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa toženka vidi v tem, ker bi glede na svoje zdravstveno stanje in nesposobnost obravnavanja morala imeti pooblaščenca. Revizija meni, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Odvetnikovi reviziji je priložena vloga stranke same. V njej podrobno opisuje potek pogajanj in ravnanje tožeče stranke ter polemizira z navedbami tožeče stranke.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja revizija, ni bilo. Toženka je v vlogi z dne 20.9.1999 navedla: "Spoštovani! Zaradi zdravstvene nestabilnosti prosim za preložitev obravnave v septembru. V roku dveh dni bom sodišču pismeno predložila odgovor oz. ugovor na teze, ki jih navaja ...." Tej vlogi je priložila zdravniško spričevalo. Izrecno je torej prosila za preložitev obravnave v septembru in napovedala vsebinsko vlogo v roku dveh dni, ne dveh mesecev, kot navaja v reviziji. Glede na besedilo in glede na datum se ta vloga ni nanašala na obravnavo dne 27.10.1999. Tožnica je predlog za preložitev obravnave poslala dne 20.9.1999, kar sama navaja in kar izhaja tudi iz podatkov v spisu. O obravnavi dne 27.10.1999 pa je bila obveščena šele 21.9.1999. Dne 20.9.1999 torej za to obravnavo še ni vedela, zato se za izostanek tudi ni opravičila. Na obravnavo je bila pravilno povabljena (261. člen ZPP). Izostala je brez opravičila, zato sodišče ni kršilo določb ZPP, ko je obravnavo opravilo v njeni odsotnosti (281. člen ZPP). Bistvena kršitev, navedena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le tedaj, če sodišče z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja. V obravnavanem primeru sodišče toženki ni odvzelo možnosti obravnavanja. Razlog za neudeležbo na obravnavi je nastal pri njej in pri tem sodišču ni mogoče očitati nobene nezakonitosti.

Prav tako ni podana kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka ni pravdno nesposobna in zato ne potrebuje zakonitega zastopnika. Pooblaščenca tedaj ni imela, vendar na to sodišče ni moglo vplivati.

Uveljavljanega razloga zmotne uporabe materialnega prava toženka ni obrazložila. Revizijsko sodišče pa mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti tudi po uradni dolžnosti. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. Pri tem je upoštevalo ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP), ni pa moglo upoštevati toženkinih navedb v njeni dopolnitvi revizije, ki dejansko stanje prikazujejo drugače od tistega, ki je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji sojenja. Dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje na prvi in drugi stopnji, je podrobno navedeno v sodbi prve stopnje na tretji in četrti strani. Bistvena ugotovitev je, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o tiskanju 3800 izvodov toženkine knjige B., da je pisna pogodba sledila poprejšnji ustni pogodbi in je z zmanjšanjem naklade in znižanjem cene že upoštevala utemeljene toženkine ugovore v zvezi z napakami v tisku. Toženka se je zavezala tiskanje plačati v dveh obrokih: polovico v 14 dneh po podpisu pogodbe in preostanek do 15.3.1995. Plačala ni ničesar, čeprav ji je tožeča stranka že 19.12.1994 izročila 599 izvodov knjige, 2.2.1995 50 in 28.2.1995 še 90 izvodov. Zato je tožeča stranka utemeljeno štela njeno izpolnitev za negotovo in je zadržala svojo izpolnitev (123. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Sodba upošteva, da se je tožeča stranka delno poplačala s prodajo zadržanih knjig in v celoti varuje tudi toženkine pravice s tem, da v skladu s pravilom sočasne izpolnitve (122. člen ZOR) nalaga tožeči stranki istočasno izročitev 2695 izvodov knjige.

Revizijsko sodišče ne preverja pravilnosti dejanskih ugotovitev sodb prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Toženka se v svoji dopolnitvi revizije ukvarja z dejanskimi vprašanji. Teh revizijsko sodišče ne more obravnavati.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (378. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno.