Jedro

Pravica do izjavljanja je temeljna procesna pravica in stranka mora imeti vselej možnost, da se o dejstvih in dokazih, ki bi bila lahko pomembna za odločitev izjavi in se do njih opredeli. To velja tudi za dokaze, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Tožencu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dokazu, na katerega sta nižji sodišči oprli svojo odločitev (5. člen ZPP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec od izdaje sodbe dalje dolžan za svojega sina J. plačevati preživnino v višini 370,00 EUR, in sicer od vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec na tožničin TRR. Tožnica po oceni sodišča prejema okrog 1.800,00 EUR, toženec pa preko 2.000,00 EUR mesečnih prihodkov. Potrebe skupnega sina je sodišče ocenilo na 711,14 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, in sicer v delu, v katerem je izpodbijal stroške preživljanja otroka ter jih ocenilo na 636,14 EUR. Posledično je določeno preživnino znižalo za 40 EUR, torej na 330 EUR.

3. Toženec je na podlagi II DoR 41/2014 z dne 15. 5. 2014 vložil revizijo in predlaga, da se reviziji ugodi, obe sodbi v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Napačno je stališče pritožbenega sodišča o neutemeljenosti očitka kršitve načela kontradiktornosti. Toženec je v pritožbi izrecno poudaril, da ni imel možnosti pojasniti ugotovitve sodišča v zvezi z zaključki o prometu na njegovem transakcijskem računu. Sodišče je svoje prepričanje, da znaša njegov dohodek okrog 2.000,00 EUR, oprlo na stanje na TRR, ki je v mesecu marcu 2013 doseglo 2.467,79 EUR. Že v pritožbi je pojasnil, da je na primer s plačilom 22. 3. 2013 plačal mesečno obveznost za bivanje v domu starejših v višini 135,00 EUR v imenu svoje mame, ki mu je znesek v celoti vrnila. Plačilo 21. 3. 2013 je bilo namenjeno E. d. o. o., kot plačilo stroškov stanovanja toženčeve partnerke, kar mu je ta vrnila. V reviziji ponovno obrazlaga tudi namen drugih izdatkov na njegovem računu. Pritožbeno sodišče je zaključilo, da so ti podatki navedeni „zgolj primeroma“ in da gre za „indični dokaz“, ki ga je sodišče prve stopnje povezalo s preostalimi izvedenimi dokazi, pri čemer niti ne zanika, da se toženec o teh dejstvih ni imel možnosti izjasniti. Ponavlja očitke, ki jih je uveljavljal že v predlogu za dopustitev revizije (o pravici staršev, da sami odločajo o trženju svojega stanovanja, in pomenu korporacijsko-pravnega načela glede ločitve premoženja družbe od premoženja družbenikov), glede katerih revizija ni bila dopuščena.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. S sklepom II DoR 41/2014 z dne 15. 5. 2014 je revizijo dopustilo glede zatrjevane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti pridobilo izpis toženčevega TRR, iz katerega so bila razvidna njegova plačila. Toženec ni imel možnosti, da bi plačila pojasnil oziroma se do dokaza, pridobljenega po uradni dolžnosti, opredelil. Na pritožbene očitke, s katerimi je vsako plačilo za marec 2013 posebej tudi pojasnil, je sodišče druge stopnje odgovorilo, da je prvostopenjsko sodišče odhodke navedlo le primeroma in da gre za indični dokaz, neupoštevanje izpisa TRR pa glede na druge nosilne dokaze ne bi vplivalo na ugotovitev višine toženčevih prihodkov. Do pritožbenih navedb o pojasnilih posameznih plačil se ni opredelilo.

8. Iz 17. točke obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil izpis toženčevega TRR eden od dokazov, ki je prispeval k končni dokazni oceni toženčevih dohodkov, zato je zmotna ocena pritožbenega sodišča, da je šlo za tako nepomemben dokaz, da ni mogel prispevati h končni oceni materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca iz 129. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

9. Pravica do izjavljanja je temeljna procesna pravica in stranka mora imeti vselej možnost, da se o dejstvih in dokazih, ki bi bila lahko pomembna za odločitev izjavi in se do njih opredeli. To velja tudi za dokaze, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Tožencu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dokazu, na katerega sta nižji sodišči oprli svojo odločitev (5. člen ZPP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ker je revizijsko sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in vrnilo zadevo v novo sojenje, je pridržalo odločitev o stroških revizijskega postopka za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).