Jedro

Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko – revidenta neugodni del.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik uveljavlja povračilo škode, ki naj bi mu nastala s protipravnim odvzemom osebnega avtomobila Opel Vectra, 1.7 DGL, letnik 1989, s strani carinskih organov.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti 18.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 23. 11. 1994, zmanjšano za 711.603,40 SIT,(1) in zakonskih zamudnih obresti od dobljenega zneska od 23. 11. 1994 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 711.603,40 SIT, ki so tekle od 23. 11. 1994 do 22. 4. 2003, ter zneska 90.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 1996 do plačila. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo le glede stroškovne odločitve, sicer pa njeno pritožbo in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje; stroškov ni priglasila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja; zakon je ne dopušča v vseh primerih. Omejuje jo glede na vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, dovoljuje pa jo v nekaterih ( taksativno naštetih) vrstah sporov ne glede na vrednost. Konkretna pravdna zadeva med te izjeme iz tretjega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne spada, zato bi bila revizija v tej zadevi v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena (le), če bi vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT).

Pri tem je treba upoštevati, da se pri denarnih zahtevkih kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka; obresti se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP).

7. Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko –

revidenta neugodni del. Z izpodbijano sodbo je pravnomočno zavrnjen zahtevek za plačilo (glavnice v znesku) 18.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 23. 11. 1994, zmanjšano za 711.603,40 SIT, ter 90.000 SIT.

Glede na to, da je bila

23. 11. 1994 vrednost 1 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije 81,089153 SIT,(2) znaša vrednost zavrnilnega dela obravnavane pravnomočne sodbe

838.001,35 SIT oziroma sedaj 3.496,92 EUR. Ta znesek ne presega revizijskega praga, zato tožnikova revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP). Iz tega razloga jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP), kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glede dela zahtevka za plačilo tega zneska (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

23. 4. 2003 dalje do plačila) je bila 1. 3. 2004 izdana sodba na podlagi pripoznave.

Op. št. (2): Primerjaj http:/www.bsi.si/podatki/tec-BS-SIT.asp.