Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in vsakemu tožencu naložilo plačilo 3.215,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencema je naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožniku. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo tako, da sta toženca dolžna tožniku plačati vsak še po 720,75 EUR, skupaj torej vsak 3.935,75 EUR. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo še glede odločitve o stroških postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje. V preostalem delu je pritožbo tožnika zavrnilo in v nespremenjenem delu II. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbo tožencev je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka potrdilo. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

2. Tožnik je v tej pravdni zadevi od tožencev zahteval plačilo 8.074,00 EUR s pripadki. Toženca sta mati in brat pokojnega K. D. K. D. je do svoje smrti bival v stanovanju, last tožnika. Stroškov najemnine in tekočih obratovalnih stroškov (za elektriko, televizijo, internet in komunalne storitve) v obdobju med septembrom 2008 in majem 2009 ter med septembrom in decembrom 2009 tožniku ni poravnal. Poleg tega mu je tožnik tudi posojal denar za tekoče potrebe, ki jih zaradi slabega finančnega stanja K. D. ni zmogel pokriti (dolg v tožnikovem lokalu za pijačo in cigarete, dolg v zvezi s prometno nesrečo...). K. D. teh zneskov tožniku ni nikoli vrnil. Tožnik je plačilo nastalega dolga zahteval od tožencev kot dedičev po pokojnem K. D. Sodišče prve stopnje, čemur je sodišče druge stopnje pritrdilo, je presodilo, da je tožnik dokazal obstoj najemnega razmerja s pokojnim K. D. za stanovanje, višino najemnine in obratovalnih stroškov ter obstoj posojilnega razmerja ter višino posojenih zneskov, navedenih v tožbi. Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga s strani pokojnega K. D. pretrgala zastaranje. Pri tem je dodalo, da četudi sodišče prve stopnje zadnjega pretrganja ne bi upoštevalo od trenutka, ko je tožnik svojo terjatev uveljavljal v zapuščinskem postopku (17. 5. 2010), tožnikov tožbeni zahtevek od zadnjega upoštevanega pretrganja (novembra 2009) zaradi pripoznave s strani pokojnega ni zastaral. Ugovor tožencev, da je njuna obveznost prenehala zaradi tožnikovega odpusta dolga (319. člen Obligacijskega zakonika), sta sodišči zavrnili kot neutemeljen. Pojasnili sta, da mora biti volja za odpust dolga nedvoumno izjavljena, podana mora biti izjava med upnikom in dolžnikom, zato tudi če so nekatere priče laično razumele, da tožnik ne bo ničesar več zahteval, to ne vodi v zaključek, da je bil dan odpust dolga. V zvezi z obratovalnimi stroški je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da sta toženca pravočasno (286. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) navedla le, da je ta del zahtevka zastaral (kar ne drži) in da tožnik ni izkazal, kako jih je izračunal ter da jih je poravnal sam, kar pa je pravno neodločilen ugovor, saj ne gre za razmerje lastnik/najemnik do dobavitelja, temveč za pravno - poslovno zavezo pokojnega do tožnika, da bo (poleg najemnine) plačeval stroške za stanovanje, višino pa je tožnik izkazal z računi, ki jih je predložil tožbi (priloge A 5 do A 18) in ki jim toženca sploh nista konkretizirano nasprotovala.

3. Predlog za dopustitev revizije vlagata oba toženca skupaj, kot navajata uvodoma iz razloga, ker je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, za razvoj prava preko sodne prakse, odločitev sodišča druge stopnje pa odstopa celo od sodne prakse, na katero se samo sklicuje. Zastavljata naslednja pravna vprašanja: - Ali prijava terjatve v zapuščinskem postopku pretrga zastaranje? - Ali je odpust dolga lahko le izjava med upnikom in dolžnikom in koliko natančna mora biti izjava o odpustu dolga in kaj mora vsebovati? - Ali se za stroške uporabe stanovanja po najemni pogodbi uporabi presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka po kriterijih neupravičene pridobitve oziroma ali mora lastnik izkazati, da je namesto najemnika te stroške poplačal ali pa zadostuje zgolj sklicevanje na pogodbeno obveznost in zatrjevanje, da najemnik teh stroškov ni plačal? - Ali v primeru, ko tožeča stranka vtožuje plačilo zapadlih, pa neplačanih najemnin, ob tem pa tudi domnevno namesto najemnika plačanih obratovalnih stroškov, trditveno in dokazno breme o višini, vrsti in dejanskemu plačilu teh stroškov nosi tožeča stranka?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP) in s tem tudi njen predlog za povrnitev stroškov postopka z izrednim pravnim sredstvom (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).