Jedro

Po prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oz. delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan s stanjem delavke, saj zakon v teh primerih ne dopušča nobenih izjem. Prepovedana so tudi kakršnakoli ravnanja, ki so sicer potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Tako kot pri sami odpovedi tudi pri pripravljalnih ravnanjih ni pomembno, ali so ta objektivno utemeljena. Varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga in z njo povezanimi pripravljalnimi ravnanji po 115. členu ZDR-1 je brezpogojno in velja tudi, kadar so delodajalčevi razlogi - tako za odpoved kot za pripravljalna ravnanja - objektivno utemeljeni.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugodi pritožbi tožeče stranke in se sodba sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahtevka v 1. točki delno spremeni tako, da se ugotovi nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 5. 2017. II. V ostalem se sodba sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrnitvi reintegracijskega in reparacijskega zahtevka (2. točka) in stroški postopka (3. točka) in sodba sodišča prve stopnje v tem delu razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 5. 2017, ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še traja ter njen reintegracijski in reparacijski zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 46/2019 z dne 19. 3. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 115. člen Zakona o delovnih razmerjih1 (v nadaljevanju ZDR-1).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženka kršila določbo 115. člena ZDR-1, ki noseče delavke in starše varuje pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V času, ko je bila na starševskem dopustu, je toženka sprejela novo sistemizacijo, s katero je ukinila njeno delovno mesto in z delavcem, ki jo je nadomeščal, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, za enaka dela, kot jih je prej opravljala sama. Ukinitev delovnega mesta v času, ko je delavec na starševskem dopustu in zaposlitev novega delavca za ista dela v času trajanja starševskega dopusta naj bi predstavljalo kršitev drugega odstavka 115. člena ZDR-1. Ravnanje toženke naj bi namreč predstavljalo „ravnanje, potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi in zaposlitev drugega delavca“ v smislu navedene določbe. Sklicuje se na stališče Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zavzeto v zadevi Paquay, C-460/60. 5. Toženka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju ZPP) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bila tožnica zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 8. 2015 za nedoločen čas na delovnem mestu „vodja nabavne službe.“ Od 21. 4. 2016 do 20. 4. 2017 je bila odsotna z dela zaradi izrabe porodniškega in starševskega dopusta. Toženka je v obdobju od 1. 4. 2016 do 1. 4. 2017 za nadomeščanje tožnice med njeno odsotnostjo zaposlila delavca D. H. Junija 2016 je izvedla reorganizacijo poslovanja in sprejela novo sistemizacijo delovnih mest, s katero je ukinila delovno mesto „vodja nabavne službe,“ ki ga je zasedala tožnica ter ji 22. 5. 2017 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V odpovedi je navedla, da naloge na delovnem mestu „vodja nabavne službe“ niso več potrebne v takšnem obsegu in s takšno vsebino, zaradi česar so bile razdeljene med druge delavce, med njimi tudi na D. H., s katerim je toženka dne 23. 3. 2017 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na novoustanovljenem delovnem mestu „vodja logistike.“ Pri toženki je prišlo do povečanja obsega poslovanja, zaradi česar se je število nalog v logistiki povečalo, v nabavi pa zmanjšalo. Tožnica je na ukinjenem delovnem mestu opravljala naloge logistike in nabave, po reorganizaciji pa je naloge logistike prevzel D. H. kot „vodja logistike,“ ostale naloge (glede nabave) pa so se porazdelile med druge delavce.

9. V tem sporu je treba odgovoriti na vprašanje, ali sprememba sistemizacije in zaposlitev D. H. na novoustanovljeno delovno mesto v okoliščinah konkretnega primera predstavlja ravnanja, potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1. 10. Varstvo nosečih delavk in staršev pred odpovedjo je urejeno v 115. členu ZDR-1, ki v prvem, drugem in tretjem odstavku v zvezi z varstvom staršev na starševskem dopustu določajo, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršu med trajanjem starševskega dopusta in še en mesec po njegovi izrabi in da v tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca ter da staršu v navedenem obdobju ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Odpoved delodajalca je izjemoma možna le, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca, pa še to le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo (peti odstavek 115. člena ZDR-1).

11. Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da delodajalec staršu med koriščenjem starševskega dopusta in še en mesec po njem ne sme redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz nobenega od zakonsko določenih razlogov (poslovni, krivdni, nesposobnost), razen izjemoma. Poleg prepovedi odpovedi pa zakon v obdobju varstva delodajalcu prepoveduje tudi kakršnakoli ravnanja, potrebna za odpoved oziroma zaposlitev novega delavca (drugi odstavek 115. člena ZDR-1).

12. Tožnica se v reviziji med drugim sklicuje na sodbo SEU C-460/06 (Nadine Paquay), ki razlaga 10. člen Direktive Sveta 92/85/EGS3 (v nadaljevanju: Direktiva), pri čemer pa ne gre spregledati, da 115. člen ZDR-1 presega minimalne zahteve Direktive in staršem zagotavlja celo močnejše varstvo pred odpovedjo.4 Zakon namreč izrecno prepoveduje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz kateregakoli zakonsko dopustnega razloga, torej tudi iz poslovnega, medtem ko Direktiva dopušča, da je odpust varovane delavke izjemoma možen iz razlogov, ki niso povezani z njenim stanjem (10. člen Direktive), med katere je SEU že uvrstilo tudi določene primere odpovedi iz poslovnih razlogov.5 Kot navedeno, je v primerjavi s tem določba petega odstavka 115. člena ZDR-1 za delavce6 ugodnejša, saj konkretno določa le dve izjemi, v katerih delodajalec varovanemu delavcu lahko poda odpoved - če so podani pogoji za izredno odpoved ali odpoved zaradi uvedbe postopka prenehanja delodajalca - pa še takrat le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo.

13. V obdobju varstva torej ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav bi bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan s stanjem delavke, saj zakon v teh primerih ne dopušča nobenih izjem. Prepovedana pa so tudi kakršnakoli ravnanja, ki so sicer potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Tako kot pri sami odpovedi tudi pri pripravljalnih ravnanjih ni pomembno, ali so ta objektivno utemeljena. Varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga in z njo povezanimi pripravljalnimi ravnanji po 115. členu ZDR-1 je namreč brezpogojno in velja tudi, kadar so delodajalčevi razlogi - tako za odpoved kot za pripravljalna ravnanja - objektivno utemeljeni.

14. Sodišči druge in prve stopnje zmotno menita, da gre za pripravljalna dejanja le v primeru, ko delodajalec izvaja dejanja za delavčevo nadomestitev. Pripravljalna dejanja lahko obsegajo tudi druga ravnanja, ki vodijo k odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav delodajalec varovanega delavca ne nadomesti niti ne namerava nadomestiti z drugim delavcem.

15. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je toženka junija 2016 sprejela novo sistemizacijo delovnih mest in ukinila delovno mesto „vodja nabavne službe,“ ki ga je zasedala tožnica. V tem času je bila tožnica na porodniškem oziroma starševskem dopustu. Sprememba sistemizacije sama po sebi sicer ne predstavlja nujno pripravljalnega dejanja za odpoved iz poslovnih razlogov, predstavlja pa tako dejanje v primeru, ko ima za posledico prenehanje potrebe po delu varovanega delavca pod pogoji njegove pogodbe o zaposlitvi. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Sprememba sistemizacije je imela za posledico ukinitev tožničinega delovnega mesta, kar je povzročilo prenehanje potrebe po njenem delu, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato sprememba sistemizacije z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta predstavlja ravnanje, ki je bilo v okoliščinah konkretnega primera potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pripravljalno dejanje, ki je prepovedano7, je nezakonito, torej brez učinka in kot tako ne more imeti pravnih posledic.

16. Pri presoji je revizijsko sodišče upoštevalo tudi, da je toženka v času, ko je tožnica uživala varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, D. H. sprva sicer zaposlila za določen čas za nadomeščanje tožnice v času njene odsotnosti (kar je zakonit razlog za zaposlitev za določen čas), vendar pa ga je po ukinitvi tožničinega delovnega mesta „vodja nabavne službe“ zaposlila za nedoločen čas na novoustanovljenem delovnem mestu „vodja logistike“. Namesto delovnega mesta „vodja nabavne službe“ je namreč toženka ustanovila drugo delovno mesto „vodja logistike“ s podobnimi nalogami, ki so se opravljale na delovnem mestu „vodja nabavne službe“8 in na tem delovnem mestu zaposlila za nedoločen čas novega delavca. Zato je treba to šteti kot (prepovedano) ravnanje, potrebno za zaposlitev novega delavca v smislu drugega odstavka 115. člena ZDR-1. 17. Ker je imela sprememba sistemizacije, ukinitev delovnega mesta „vodja nabavne službe“, ustanovitev novega delovnega mesta „vodja logistike“ in zaposlitev novega delavca za nedoločen čas na tem delovnem mestu za posledico odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, vsa navedena ravnanja pa so bila izvedena v času, ko je tožnica uživala varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je toženka ravnala v nasprotju z določbo 115. člena ZDR-1 o posebnem pravnem varstvu staršev pred odpovedjo (odgovor na dopuščeno vprašanje).

18. Glede na navedeno je vrhovno sodišče reviziji ugodilo. Sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP delno spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 5. 2017. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišči druge in prve stopnje nista ugotavljali, ali so podani razlogi za sodno razvezo po 118. členu ZDR-1, ki jo je predlagala toženka, prav tako pa nista vsebinsko presojali tožničinega reparacijskega zahtevka, je v zvezi s tem ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje v nespremenjen delu razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

19. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

20. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu te odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji. 3 Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. OJ L 348, 28. 11. 1992. 4 Direktiva ne onemogoča močnejše zaščite varovanih delavcev v nacionalni zakonodaji oziroma - ravno nasprotno - izrecno določa, da njen učinek ne sme znižati ravni varstva v primerjavi z obstoječim položajem v državah članicah (tretji odstavek 1. člena Direktive). 5 Zadeva C-103/16, ki se nanaša na kolektivno odpuščanje. 6 Ob tem je treba upoštevati še, da med delavce, ki jih varuje 115. člen ZDR-1 tudi ne sodijo samo nosečnice in matere, pač pa tudi očetje. 7 Toženka je pripravljalno ravnanje izvedla v času, ko je tožnica uživala varstvo pred odpovedjo iz prvega odstavka 115. člena ZDR-1. 8 Na delovnem mestu „vodja logistike“ se opravljajo naloge, ki jih je prej, čeprav v manjšem obsegu (poleg nalog s področja nabave) kot vodja nabavne službe opravljala tudi tožnica.