Jedro

Pravilo trditvenega in dokaznega bremena ne sega tako daleč, da bi morala tožnica v svojih trditvah vnaprej do zadnje podrobnosti opisati, kako bo o spornem historičnem dogodku izpovedala ključna priča.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženec mora tožnici plačati stroške revizijskega postopka v znesku 2.442,00 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 60358/2011 z dne 23. 5. 2011 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 130.524,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 6. 2011 dalje do plačila in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 421,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obveznost toženca po prvem odstavku sklepa o izvršbi v znesku 130.524,96 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je do te višine solidarna z obveznostjo A. po 2. točki pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X Pg 3818/2011 z dne 14. 9. 2012 (točka II. izreka sodbe). V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo in sklep o izvršbi razveljavilo v prvem odstavku izreka (točka III. izreka sodbe).

Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču druge stopnje z obširnimi navedbami očita, da ni odpravilo kršitve razpravnega načela, ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje in je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Navaja, da je tožnica trdila, da je bila poroštvena izjava z dne 24. 6. 2005 podpisana 2. 8. 2005 skupaj z leasing pogodbo z dne 2. 8. 2005 in da je pri podpisu poroštvene izjave prišlo do pomote pri navedbi datuma. Poleg tega je tožnica trdila, da je bila podpisana samo ena pogodba (in ne dve). V sodbi pa so ugotovljena dejstva, ki jih tožnica ni zatrjevala, in sicer da je tožnica poroštveno izjavo podpisala 24. 6. 2005, s katero je prevzela poroštvo za obveznost po pogodbi z dne 2. 8. 2005, da je s poroštveno izjavo z dne 24. 6. 2005 toženka prevzela tudi bodočo obveznost po leasing pogodbi z dne 2. 8. 2005, smiselno pa tudi, da je bila dne 24. 6. 2005 s strani tožnice podpisana leasing pogodba z dne 24. 6. 2005. Poudarja, da izpovedba priče ne more popravljati in dopolnjevati trditev tožnice. Zatrjuje tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo utemeljuje z povzemanjem zvočnega prepisa izpovedbe priče in navedbami sodišča glede izpovedbe iste priče, ter kršitev iz 8. in 14. točke istega člena ZPP ter 22. člena Ustave. V zvezi s slednjo kršitvijo pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do pritožbenih očitkov, ki naj bi skušali predstaviti tezo, da sta bili sklenjeni dve leasing pogodbi, ena z dne 24. 6. 2005 in druga z dne 2. 8. 2005, in da je bila poroštvena izjava dana samo za pogodbo z dne 24. 6. 2005, za pogodbo z dne 2. 8. 2005 pa ne, ter da to narekuje zavrnitev tožbenega zahtevka. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče pritrjuje revidentovi tezi, da ZPP temelji na razpravnem načelu (prvi odstavek 7. člena), ki pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, ter da sodišče ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala (razen če gre za sum razpolaganja v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo - drugi odstavek 7. člena ZPP). V skladu s tem načelom je torej sodišče vezano na zatrjevano dejansko podlago tako v pozitivnem kot v negativnem pogledu. Vendar revizijsko sodišče v tu obravnavani zadevi ugotavlja, da do kršitve razpravnega načela oziroma zatrjevane prekoračitve trditvene podlage ni prišlo; še več: v tu obravnavani zadevi sta pravdni stranki celo zelo podrobno zatrjevali okoliščine sklepanja sporne leasing pogodbe in poroštvene izjave (pri čemer velja dodati, da pravilo trditvenega in dokaznega bremena ne sega tako daleč, da bi morala tožnica v svojih trditvah vnaprej do zadnje podrobnosti opisati, kako bo o spornem historičnem dogodku izpovedala ključna priča).

7. Tudi očitana protispisnost v obravnavani zadevi ni podana. Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre, ker navedba sodišča glede izpovedbe priče B.B. ne odstopa od vsebine izpovedbe te priče v prepisu zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo z dne 7. 5. 2014 (primerjaj liste št. od 187 do 200 sodnega spisa). S sklicevanjem zgolj na nekatere povedi iz obsežnega prepisa zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo (ki so iztrgane iz konteksta celotne izpovedbe priče) namreč ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko takšna navedba pomeni izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč, zaradi katere pa revizije ni mogoče vložiti (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Bistvena in nosilna značilnost nadalje zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbi sodišč prve in druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana. Tudi zatrjevana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave v obravnavani zadevi ni podana, ker sodišče druge stopnje ni preslišalo pritožbenih navedb toženca, temveč je na pritožbene navedbe zelo jasno odgovorilo v točkah 6, 7 in 8 drugostopenjske sodbe.

9. Iz dejanskih ugotovitev v prvostopenjski sodbi, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da je toženec podpisal poroštvene izjave z dne 24. 6. 2005 za leasing pogodbo številka B 5, in da fizično res obstajata dve leasing pogodbi, ena nosi datum 24. 6. 2005, druga pa datum 2. 8. 2005 (na podlagi slednje je tožnica družbi A. dala finančni leasing za nepremičnino), vendar je ugotovljeno, da sta pogodbi praktično identični. Obe nosita številko B 5, enaka je tudi nabavna vrednost predmeta leasinga, ki v švicarskih frankih znaša 1.171.480,00 SIT (pravilno: 1.171.480,00 CHF(1)). Razlika je edino v znesku tolarske protivrednosti, ki se je od 24. 6. 2005 do 2. 8. 2005 glede na spremenjen tečaj švicarskega franka zvišala (pravilno: znižala). Toženec pa je 24. 1. 2008 podpisal tudi dodatek št. 1 k leasing pogodbi številka B 5 z dne 2. 8. 2005 in to kot direktor A.-a in kot porok leasingojemalca (priloga A50 sodnega spisa). Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Upoštevajoč navedeno dejansko podlago in materialno določbo drugega odstavka 1016. člena Obligacijskega zakonika (ki določa, da je poroštvo mogoče prevzeti tudi za določeno bodočo obveznost) revizijsko sodišče pritrjuje zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je poroštveno izjavo z dne 24. 6. 2005 toženec podal k leasing pogodbi številka B 5 z dne 2. 8. 2005. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan (solidarno z družbo A.) tožnici plačati znesek 130.524,96 EUR s pripadki (potrjena s strani pritožbenega sodišča), materialnopravno pravilna.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Ker toženec z revizijo ni uspel, mora tožnici povrniti njene stroške, ki jih je imela zaradi vložitve odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.

(1) Primerjaj prilogi A17, A22 in B24.