Jedro

Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, v katerem izpodbija stroške postopka, sicer se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 7. 2012. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek do prvostopenjske sodbe, ki naj bi sodno razvezala pogodbo o zaposlitvi. Predvsem na podlagi mnenja ekonomskega izvedenca ter zaslišanja prič je sodišče ugotovilo obstoj poslovnega razloga, saj je prišlo do zmanjšanja potrebe po proizvodnem delu v letu 2012. Tožena je zato utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je dokazala, da je prišlo do zmanjšanega povpraševanja in upada naročil, tako kot je utemeljevala odpoved. Odpoved tudi ni bila podana iz diskriminatornih razlogov.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ni prišlo do zmanjšanja povpraševanja po izdelkih, niti do primanjkljaja realizacije. Sodišče druge stopnje protispisno navaja, da naj bi bila v letu 2012 zmanjšana prodaja. Poslovni rezultati so bili v letu 2012 boljši kot v letu 2011. Tožena stranka je zatrjevala, da je odpovedala pogodbo o zaposlitvi prav tožnici, ker se ni želela izobraževati in ker ni delala tako kvalitetno kot drugi, vendar o tem sodbi nimata razlogov. Tožnica je opozarjala, da nima pravice do odmora (tako kot moški), da so bili delovni pogoji slabi. Sprla se je ob prošnjah za koriščenje dopusta. Priča T. B. je izpovedala, da so bili dejansko težki pogoji, da je tožnica dobro delala in da se je bila pripravljena izobraževati. Ker je tožena stranka poleg tožnici odpovedala pogodbo tudi M. R., to še ne pomeni nediskriminatorne odpovedi, ker je bila tudi ta delavka odpuščena iz istih diskriminacijskih razlogov, kot je bila tožnica. Odločitev o pravdnih stroških je napačna.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev, glede odločitve o stroških postopka pa zavrženje.

5. Tožnica izpodbija med drugim odločitev o stroških postopka. Po prvem odstavku 384. člena ZPP je mogoče vložiti revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroški postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča, revizija v tem delu ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP, v povezavi s 374. členom ZPP in 384. členom ZPP v tem obsegu zavrglo.

6. V preostalem delu revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Revidentki je bila dne 2. 7. 2012 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu upravljalka strojev za izdelovanje izdelkov iz gume. V odpovedi je tožena stranka navedla, da je prišlo do zmanjšanega povpraševanja po izdelkih in upada naročil. Zaradi tega in zaradi predvidenega primanjkljaja realizacije do konca leta 2012 je tožena stranka pričela z zmanjševanjem števila zaposlenih na delovnem mestu upravljalec stroja za izdelovanje izdelkov iz gume. Zato je prenehala potreba po revidentkinem delu. Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.

9. Revidentka v pretežnem delu revizijskih navedb izraža nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Potreba po proizvodnem delu se je v letu 2012 zmanjšala, prav tako se je zmanjšala vrednost prodaje. Resda je netočen zapis drugostopenjskega sodišča o zmanjšanem poslovnem rezultatu oziroma izidu, vendar to na odločitev nima vpliva, ker že samo zmanjšanje prodaje in potreb po proizvodnem delu dokazujejo utemeljenost odpovednega razloga. Nižji sodišči sta zadostno obrazložili utemeljenost odpovedi, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Ker pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi revidentki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev, niso relevantna revizijska prizadevanja za upoštevanje kvalitete revidentkinega dela in njene zainteresiranosti za izobraževanje. Delodajalec pri posamični odpovedi načeloma ni vezan na posebne kriterije pri izbiri odvečnega delavca, seveda pa odpoved ne sme biti podana iz diskriminacijskega razloga. Vendar diskriminacijsko obravnavanje v obravnavani zadevi niti ni bilo sklepčno zatrjevano niti dokazano, revizijsko nestrinjanje z ugotovitvijo o neobstoju diskriminacije pa predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji. Revidentka je navajala težke delovne razmere in njeno opozarjanje nanje ter težave s koriščenjem letnega dopusta, kar naj bi privedlo do odpovedi s strani tožene stranke. Sodišče je navedene trditve revidentke v dokaznem postopku obravnavalo, vendar ni ugotovilo, da bi prišlo do odpovedi iz teh razlogov, temveč je ugotovilo obstoj utemeljenega poslovnega razloga in zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga. Zato so neuspešna revizijska prizadevanja v smeri drugačne presoje obstoja diskriminacije pri izdaji odpovedi s strani tožene stranke.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu zavrnilo kot neutemeljeno.