Jedro

Niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista zavzeli stališča, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker je zamudila z izročitvijo nepremičnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 1.302,00 EUR v roku petnajstih dni po vročitvi te sodbe in od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da ji tožena stranka povrne škodo, ki ji naj bi nastala zaradi neizpolnitve pogodbene zaveze. Ugodilo mu je le glede zneska 720,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 1/2012-7 z dne 7. 5. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja: „ali razlogi, ki jih je tožena stranka uveljavljala v postopku, zadoščajo za razbremenitev njene pogodbene odškodninske odgovornosti v okoliščinah konkretnega primera“.

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožeča stranka vložila revizijo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.

Relevantno dejansko stanje

6. Pravdni stranki sta 28. 7. 2008 sklenili prodajno pogodbo glede nepremičnine v L. Prodajalec (tožena stranka) se je zavezal, da jo bo izročil kupcu (tožeči stranki) najkasneje do 15. 8. 2008. Za primer zamude je bilo določeno, da je prodajalec dolžan kupcu zagotoviti na svoje stroške enakovreden prostor za čas zamude.

7. Tožena stranka je nepremičnino izročila tožeči stranki šele konec decembra 2008, ker se je zakasnila gradnja poslovno-trgovskega objekta, v katerega se je preselila tožena stranka.

8. Tožeča stranka je v času od 15. 8. 2008 do 30. 9. 2008 najela skladiščni prostor za skladiščenje palet, za kar je plačala 720,00 EUR. Dogovarjala se je tudi z I. d. d. o tem, da bi ji oddala v najem kupljene poslovne prostore za čas od 1. 9. 2008 do 31. 8. 2010. Ob najemnini 2,00 EUR za m² bi najemnina znašala skupaj 26.304,00 EUR.

Revizijske navedbe

9. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

10. Revident uveljavlja, da ne obstajajo razlogi za razbremenitev odškodninske odgovornosti tožene stranke po določbi 240. člena OZ. Tožena stranka se je zavezala, kot navaja revident, „brezpogojno izročiti nepremičnino št. 735/2 k. o. ... do dne 15. 8. 2008“, v prodajni pogodbi pa stranki „nista predvideli nobenih razlogov za kasnejšo izročitev, dokazano pa se niti okoliščine niso v ničemer spremenile.“ Tudi gradnja lastne poslovne stavbe, za katero naj bi tožena stranka vedela, da ne bo dokončana do 15. 8. 2008, ne more biti razbremenilni razlog. Tožena stranka bi se „lahko rešila le, če bi dokazala, da pogodbe ni mogla izpolniti iz razlogov nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ).“ Razlogi za zavrnitev revizije

11. Po določbi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker dolžnik ni izpolnil obveznosti ali je zamudil z njeno izpolnitvijo. Dolžnik je prost odgovornosti za tako nastalo škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ).

12. Niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista zavzeli stališča, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker je zamudila z izročitvijo nepremičnine. Ne nazadnje je bilo prav zato ugodeno tožbenemu zahtevku za povrnitev škode v višini 720,00 EUR (kolikor je tožeča stranka plačala, ker je morala najeti skladiščni prostor za skladiščenje svojih palet).

13. Tožbeni zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička (za plačilo 26.304,00 EUR, kolikor bi znašala najemnina, če bi bila sklenjena najemna pogodba z I. d. d.), je bil zavrnjen zato, ker „tožena stranka škode iz naslova izgubljene najemnine kot možne posledice kršitve prodajne pogodbe z dne 28. 7. 2008 ob kršitvi predmetne pogodbe glede na dejstva, ki so ji bila takrat znana, ni mogla pričakovati“ (prvi odstavek na 7. strani prvostopenjske sodbe). Po določbi prvega odstavka 243. člena OZ ima namreč upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Revizija (ne)predvidljivosti nastale škode ne problematizira.

14. Po obrazloženem se je pokazalo da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavkom 165. člena ZPP. Stroški tožene stranke so odmerjeni po njenem specificiranem stroškovniku.