Jedro

Za terjatve za dobavljeno toplotno energijo velja enoletni zastaralni rok. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe, znova pa prične teči od dneva, ko je spor končan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V I 1610/95 z dne 26.9.1995 ostane v 1. in 3. točki v celoti v veljavi, torej da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 29.825,40 SIT z obrestmi in izvršilnimi stroški. Toženi stranki je tudi naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene nadaljnje stroške v znesku 4.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.1.1999 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedla, da je za račune št. 451038, 5402628, 508299, 512811, 516526, 552018, 526443 in 528900 potekel splošni zastaralni rok treh let. Pritožba ni utemeljena. Iz sklepa o izvršbi opr. št. V I 1610/95 izhaja, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati zapadle račune za dobavljeno toplotno energijo skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za tovrstne terjatve pa je po določbi 378. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) predpisan enoletni zastaralni rok in ne triletni zastaralni rok, kot napačno navaja tožena stranka v pritožbi. Po 388. členu ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe znova pa prične teči od dneva, ko je spor končan (3. odstavek 392. člena ZOR). Tožeča stranka je za izterjavo svojih terjatev dne 21.9.1995 vložila na sodišču predlog za izvršbo. Ob upoštevanju dejstva, da je bil račun št. 451038 izdan 31.12.1994, vsi ostali računi pa so kasnejšega datuma, sodišče zaključuje, da je tožeča stranka svoje terjatve pred sodiščem uveljavljala pravočasno, to je pred potekom enoletnega zastaralnega roka. Ker je sodišče v pritožbenem postopku ugotovilo, da pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan in ker tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo toženih strank zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.