Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo?

Obrazložitev

1. Tožnica in nasprotna udeleženka (v nadaljevanju udeleženka) je s tožbo,1 vloženo po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zahtevala razvezo zakonske zveze ter odločitev o zaupanju mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo, določitev preživnine in stikov. Toženec in predlagatelj (v nadaljevanju udeleženec) je predlog z enako vsebino vložil v času, ko je ta razmerja že urejal Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ).2

2. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med udeležencema; njune mladoletne otroke je zaupalo v vzgojo in varstvo udeleženki, saj je ocenilo, da bi zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo udeležencema zaradi visoke stopnje konflikta med njima nasprotovalo njihovim koristim. Odločilo je o stikih otrok z udeležencem in pri tem sledilo mnenju sodne izvedenke, da je najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev (sklenjena začasna sodna poravnava z dne 5. 5. 2021), ter o plačilu preživnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama udeležencev delno ugodilo, spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o preživnini od dne izdaje prvostopenjske odločbe dalje, odločitev tega sodišča o preživnini za čas od vložitve tožbe do izdaje odločbe razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). V preostalem delu je pritrdilo nosilnim razlogom sodišča prve stopnje in pritožbi zavrnilo ter v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

4. Predlog za dopustitev revizije zoper II. točko izreka sodbe in sklepa sodišča druge stopnje vlaga udeleženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo? 2) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera, kjer je bilo izkazanih več indicev realnega znanstvenega tveganja za napako, niso izpolnjeni pogoji za imenovanje novega sodnega izvedenca klinične psihologije? 3) Ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki ni izvedlo predlaganega dokaza s pridobitvijo delovnega materiala v postopku imenovane izvedenke klinične psihologije, na podlagi katerega je izvedenka izdelala izvedensko mnenje? 4) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da so stiki otrok v okoliščinah konkretnega primera s staršema razporejeni neenakomerno, pri čemer je utemeljitev nižjih sodišč v nasprotju s 173. členom DZ in v nasprotju z aktualno sodno prakso Vrhovnega sodišča? 5) Ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oz. pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 6) Ali sta nižji sodišči zaradi utemeljevanja sodbe v ključnih delih s sklicevanjem na vsebino listin oziroma zapisnikov, ki dejansko nima take vsebine teh listin oziroma zapisnikov, zagrešili kršitev 22. in 25. člena Ustave ter absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v udeleženčevem predlogu ti pogoji niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo z dvema glasovoma proti enemu. Za odločitev sta glasovala vrhovna sodnica in sodnik Tomaž Pavčnik in mag. Nina Betetto (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Udeleženka je tožbo vložila 8. 3. 2019, ko so se ta razmerja urejala v pravdnem postopku (po Zakonu o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 2 Udeleženec je predlog vložil 26. 4. 2019, DZ se je začel uporabljati 15. 4. 2019, kot postopkovni predpis pa je bil določen Zakon o nepravdnem postopku.