Jedro

Ni jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za spremembo odločb tožene stranke št. 24 4131365 z dne 9. 12. 2005 in št. 4.131.365 z dne 6. 4. 2006, tako da se tožniku priznajo pravice na podlagi prve kategorije invalidnosti.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je na podlagi spornih odločb tožene stranke tožnik še naprej invalid III. kategorije s pravico do dela na drugem lažjem delovnem mestu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pred sodiščem prve in druge stopnje. Navaja, da je sodišče sprejelo svojo odločitev na podlagi nepopolnih in pristranskih ugotovitev invalidskih komisij tožene stranke. Zlasti zaradi tožnikovih težav s srcem po kirurški revaskularizaciji miokarda je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pridobitev izvedeniškega mnenja, ki bi ga podal izvedenec kardiolog tudi po opravljenih testih zmogljivosti srčne funkcije in je z zavrnitvijo tega dokaznega predloga neutemeljeno soglašalo tudi sodišče druge stopnje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče je izpodbijano sodbo sprejelo na podlagi izvedenskih mnenj invalidske komisije tožene stranke prve in druge stopnje z dne 13. 10. 2005 in 23. 3. 2006 ter na poziv sodišča podanega dopolnilnega mnenja invalidske komisije druge stopnje z dne 12. 3. 2008. V navedenih mnenjih so invalidske komisije ugotavljale, da je tožnik še naprej invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na lažjem delovnem mestu in to zaradi zmanjšanja delovne zmožnosti po kirurški revaskularizaciji miokarda v letu 1998 (trojni by pass) in zaradi arterijske hipertenzije, v dopolnilnem mnenju pa je ugotovljen tudi bolečinski sindrom ledvene hrbtenice. Po ugotovitvi III. kategorije invalidnosti že v letu 2001 je bil tožnik v letu 2004 hospitaliziran zaradi lumbosakralnih težav, vendar takrat funkcionalna diagnostika srca ni bila opravljena. V januarju 2008 je tožnik opravil obremenitveni test, ki pa je bil zaradi pojava bolečin v prsih prekinjen.

7. Na podlagi 253. člena ZPIZ-1 o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločajo pristojni organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je tožene stranke, z upravnim aktom. Postopek v sodnem socialnem sporu je namenjen presoji zakonitosti dokončne odločitve tožene stranke (63. in 81. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Tako je sodišče pri svoji presoji vezano na dejansko stanje za odločitev pravno pomembnih dejstev, ki so obstajala v času do izdaje dokončne odločbe tožene stranke. Za odločitev o tožnikovi invalidnosti in o pravicah, ki iz le te izhajajo, so bile tako odločilne dejanske ugotovitve o tožnikovem zdravstvenem stanju in o njegovi delazmožnosti v času do izdaje sporne dokončne odločbe tožene stranke z dne 6. 4. 2006. Na podlagi dotlej zbrane zdravstvene dokumentacije, vključno s podanimi izvedenskimi mnenji invalidskih komisij tožene stranke z dne 13. 10. 2005 in 23. 3. 2006, je tožena stranka utemeljeno odločila, da je tožnik še naprej invalid III. kategorije brez pravice do invalidske pokojnine. Tožnik iz tega časa sodišču ni predložil zdravstvene ali druge dokumentacije, ki bi vzbujala dvom v ugotovitve obeh invalidskih komisij, oziroma na podlagi katere bi lahko bil utemeljen njegov dokazni predlog za pribavo neodvisnega izvedeniškega mnenja o njegovi delazmožnosti. Zato sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni sledilo njegovemu predlogu za izvedbo tega dokaza.

8. Iz kasnejše zdravstvene dokumentacije iz leta 2007 in 2008, ki jo je predložil tožnik med postopkom pri sodišču, izrecno ne izhaja drugačno zdravstveno stanje tožnika pred 6. 4. 2006. V kolikor pa je iz te dokumentacije mogoče sklepati na slabše zdravstveno stanje ob njeni izdaji, pa bi to lahko bil razlog za novo uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v smislu 259. člena ZPIZ-1. 9. Ni sicer jasno, kaj je hotelo sodišče doseči s pribavo dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije tožene stranke z dne 12. 3. 2008. Ker je invalidska komisija strokovni organ tožene stranke, na tak način sodišče vsekakor ni zadostilo tožnikovemu dokaznemu predlogu po pribavi neodvisnega izvedeniškega mnenja v sodnem postopku. Hkrati pa tako dopolnilno mnenje ne more biti upoštevano v morebitnem novem postopku za priznanje pravic na podlagi invalidnosti prve kategorije, ne glede na to, da se opredeljuje tudi do nove zdravstvene dokumentacije, saj ni bilo podano v okviru takega postopka. Ne glede na to, pa izpodbijana sodba ni nezakonita, saj jo je sodišče utemeljeno sprejelo že na podlagi v postopku pri toženi stranki podanih izvedenskih mnenj in takrat zbrane dokumentacije, na podlagi katere je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno zavrnila priznanje pravice do invalidske pokojnine iz 67. člena ZPIZ-1. 10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.