Jedro

Pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (pravila o dokaznem bremenu), ne konkurirajo prosti dokazni oceni. Zato prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.

Prvostopenjsko sodišče samo s tem, ko je, po izvedenem celotnem postopku dokazovanja, pripisalo „večji“ pomen listinskim dokazom (računom) in nekatere priče ocenilo za pristranske zaradi sorodstvenega razmerja s pravdno stranko, ni ravnalo v nasprotju z metodološkim napotkom proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnika v višini 12.358,90 EUR, da obstoji terjatev toženke v višini 2.825,66 EUR in je terjatvi v tej višini pobotalo, toženki pa naložilo, da tožniku plača še 9.533,24 EUR z obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 259/2013 dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi uvedlo formalni dokazni pravili, s tem ko je zapisalo, da bi toženka, da bi dokazala svoje trditve, morala predložiti pisni dokaz, in ko je priče štelo za neverodostojne zgolj zaradi njihovega sorodstvenega razmerja s toženko, in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je toženka zoper drugostopenjsko sodbo vložila pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je sodišče druge stopnje, s tem ko je zavzelo stališče, da bi toženka samo s pisno listino lahko dokazala vrnitev denarja tožniku, v resnici uvedlo formalno dokazno pravilo. Stališče sodišča druge stopnje, da zaslišanje prič in stranke ne odtehta dejstva, da pisne listine niso bile predložene, je zgrešeno. Zaslišanje strank in prič je enakovreden dokaz pisni listini. Po načelu proste presoje dokazov ne obstaja vrednostna stopnja dokazil, po kateri je dokazna vrednost enega dokaza močnejša od drugega. Nadalje je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da izpovedi prič, ki so v sorodstvenem razmerju s toženko, nimajo dokazne vrednosti (in zato v celoti prezrlo vsebino njihovih izpovedi), s čimer je prav tako uvedlo formalno dokazno pravilo. Sodišče druge stopnje je torej kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP, ker ni ustrezno dokazno ovrednotilo izpovedi strank in prič, opisana procesna kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V ZPP je sprejeto načelo proste dokazne ocene, po katerem sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP). To pomeni, da je sodnik tisti, ki ocenjuje dokaze, pri čemer (z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine) ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Dokazna vrednost je vselej plod individualnega sodnikovega prepričanja v vsakem konkretnem primeru posebej. Določba 8. člena ZPP je torej metodološko zavezujoča, začrtuje formalni okvir proste dokazne ocene, vsebino pa mora sodnik v vsakem konkretnem primeru posebej poiskati in nato argumentirati, da bo objektivno sprejemljiva in preverljiva za stranke in instančno sodišče. Ob tem velja še poudariti, da pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (pravila o dokaznem bremenu), ne konkurirajo prosti dokazni oceni. Zato prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.

7. V obravnavani zadevi je bistveno, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze, vendar, kot izhaja iz obrazložitve prvostopenjske sodbe, kljub izvedbi vseh dokazov (po sodnikovem prepričanju) ni našlo dovolj argumentov (ki so po oceni revizijskega sodišča objektivno sprejemljivi in preverljivi tako za stranke kot sodišče) za utemeljitev toženkine teze o dokazanosti njene trditve, da je tožnikovo terjatev že poravnala. Zato je pravilno odločilo po pravilu o dokaznem bremenu in zaključilo, da ima tožnik nasproti toženki terjatev v višini 12.358,90 EUR.

8. Po oceni revizijskega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o toženkinem pobotnem ugovoru. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe jasno zapisalo, da se glede toženkine teze o dokazanosti njene trditve, da ima nasproti tožniku terjatev v višini 5.341,35 EUR, razen v višini 2.825,66 EUR, ni moglo prepričati, ali je resnična, in da je zato o preostanku zatrjevane terjatve odločilo po pravilu o dokaznem bremenu. Pri tem velja pojasniti, da prvostopenjsko sodišče samo s tem, ko je, po izvedenem celotnem postopku dokazovanja, pripisalo „večji“ pomen listinskim dokazom (računom) in nekatere priče ocenilo za pristranske zaradi sorodstvenega razmerja s pravdno stranko, ni ravnalo v nasprotju z metodološkim napotkom proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.

9. Upoštevajoč navedeno revizijsko sodišče pritrjuje zaključku pritožbenega sodišča, da pristop prvostopenjskega sodišča k dokazovanju ni bil nepravilen. Pritožbeno sodišče je dejanske ugotovitve, do katerih je prišlo prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka, sprejelo kot pravilne in v obrazložitvi svoje sodbe zapisalo, da je argumentacija dokazne ocene prvostopenjskega sodišča sprejemljiva. Zato zatrjevana kršitev iz 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP v obravnavani zadevi ni podana.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženkino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).