Jedro

Tožbo z dne 22. 7. 2016 je vložila prokuristka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu, navedene pomanjkljivosti pa tožnica po pozivu sodišča ni odpravila, zato je treba tožbo zavreči ob analogni uporabi tretjega odstavka 88. člena ZPP.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je dne 22. 7. 2016 vložila tožbo zoper uvodoma navedeni sklep.

2. Na predmetni tožbi je bil zgolj žig družbe in nečitljiv podpis, ni pa bilo z imenom in priimkom navedeno, kdo je tožbo podpisal oziroma ni bilo razvidno, katera konkretna fizična oseba je podpisnik tožbe. Zato je sodišče tožnico z dopisom z dne 5. 9. 2016 pozvalo, naj tožbo popravi tako, da z imenom in priimkom navede, kdo je tožbo podpisal. 3. Na ta poziv je tožnica poslala izvod tožbe z navedbo podpisnice, tj. prokuristke A.A. Ker je enak podpis tudi na prvotni tožbi, ji je sodišče z dopisom z dne 27. 9. 2016 pojasnilo, da je prokurist pooblaščenec družbe. To pomeni, da zanj po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, in sicer tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Zato jo je pozvalo, naj za pooblaščenko A.A. pošlje potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma naj pošlje ustrezno število izvodov tožbe z lastnoročnim podpisom direktorja družbe. Sodišče je tožnico v istem dopisu tudi opozorilo, da bo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP tožbo zavrglo, če ne bo ravnala v skladu s tem pozivom.

4. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je bil navedeni poziv tožnici poslan s priporočeno poštno pošiljko, ker pa ji ob poskusu vročitve pošiljke ni bilo mogoče osebno izročiti, je bilo 29. 9. 2016 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožnica pisma ni dvignila v postavljenem roku, zato ji je bilo 15. 10. 2016 puščeno v hišnem predalčniku. Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v petek, 14. 10. 2016. 5. Tridnevni rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel v ponedeljek, 17. 10. 2016. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo po odvetniški pisarni priporočeno po pošti poslala šele 18. 10. 2016, torej prepozno. Poleg tega tožnica s to dopolnitvijo ni odpravila pomanjkljivosti tožbe z dne 22. 7. 2016, saj ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za prokuristko družbe, niti je ni podpisal direktor družbe, temveč je vložila novo tožbo po odvetniški pisarni.

6. Ker je torej tožbo z dne 22. 7. 2016 vložila prokuristka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016 ), navedene pomanjkljivosti pa tožnica po pozivu sodišča ni odpravila, je treba tožbo zavreči ob analogni uporabi tretjega odstavka 88. člena ZPP. Nova tožba z dne 18. 10. 2016, ki jo je tožnica vložila po odvetniški pisarni, pa je prepozna, saj je bila vložena skoraj tri mesece po vložitvi prve tožbe, pri čemer je rok za vložitev tožbe iz 28. člena ZUS-1 prekluzivne in zakonske narave.

7. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).