Jedro

Tretji odstavek 35. člena ZGD-1 izrecno določa, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano posebno z zakonom določeno pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1099/2016-9 z dne 25. 10. 2016 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-1049/2013-152 z dne 31. 7. 2015, ki jo je vložila tožničina prokuristka, ki pa kljub pozivu ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni poslala ustreznega števila izvodov tožbe z lastnoročnim podpisom direktorja družbe. Pojasnilo je še, da je nova tožba, ki jo je tožnica vložila po odvetniški pisarni 18. 10. 2016, prepozna, ker se je tridnevni rok za odpravo pomanjkljivosti iztekel 17. 10. 2016. 2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) zoper ta sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje tudi kršitev 2., 14., 15., 22., 23. in 125. člena Ustave. Navaja, da je nepopolnost vloge odpravila s tem, ko je še pred izdajo izpodbijanega sklepa vložila popolno in razumljivo vlogo po pooblaščeni odvetniški pisarni. Ker je s tem odpravila pomanjkljivost tožbe pred odločitvijo sodišča, bi moralo sodišče njeno tožbo obravnavati po vsebini kljub zamudi tridnevnega roka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep v prvi vrsti temelji na stališču, da je prokurist pooblaščenec družbe, in da zato zanj velja omejitev iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja. Po navedeni določbi ZPP je namreč tudi v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko le odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 6. V zadevi ni sporno, da pritožničina prokuristka nima opravljenega pravniškega državnega izpita, to kar pritožnica uveljavlja v pritožbi, je upoštevanje tožbe, ki jo je naknadno vložila še po odvetniški pisarni, kot odpravo pomanjkljivosti prvotno vložene tožbe po prokuristki.

7. Pritožnica sicer ne izpostavlja vprašanja omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP za prokuriste, vendar mora Vrhovno sodišče najprej presoditi pravilnost stališča, da je tožba v upravnem sporu, ki je vložena po prokuristu, pomanjkljiva, če prokurist nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Če namreč tako vložena tožba glede tega ni pomanjkljiva, se tudi vprašanje pravočasnosti odprave te pomanjkljivosti ne more zastaviti.

8. Sodišče prve stopnje se v zvezi s stališčem, da prokuristka ne izpolnjuje pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu, sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016. Vendar pa se odločitev v navedeni zadevi ni nanašala na vprašanje zastopanja pred sodiščem, temveč na vprašanje omejitve prenosa pooblastila na drugega po 96. členu ZPP. Iz obrazložitve navedenega sklepa pa izhaja, da je Vrhovno sodišče tudi v citirani zadevi razlikovalo med zakonskim pooblastilom za zastopanje pred sodiščem, ki je bilo uveljavljeno z dopolnitvijo tretjega odstavka 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1),1 in prenosom tega pooblastila. Zato se Vrhovnemu sodišču v obravnavani zadevi, v kateri gre za vprašanje, ali prokurist izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe, ni treba opredeljevati do vprašanja, ali vztraja pri stališču glede dopustnosti prenosa pooblastila, ali od njega odstopa.

9. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 je v upravnem sporu obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, predpisano v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, pa ne velja, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Za vložitev tožbe obvezno zastopanje ni predpisano. To pomeni, da tožbo lahko vloži stranka sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, mora ta imeti opravljen pravniški državni izpit, kot to izhaja iz tretjega odstavka 87. člena ZPP.

10. Tožnica je pravna oseba po ZGD-1. V okvir pravne sposobnosti družbe sodi tudi procesna sposobnost (drugi odstavek 4. člena ZGD-1), ki določa, da družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene. Glede na prej navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila dopustna tožba, ki bi jo vložil tožničin direktor sam. Vprašanje pa je, ali enako velja za tožbo, ki jo je vložila tožničina prokuristka. Stališče sodišča prve stopnje je, da ne, ker je prokurist pooblaščenec družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča pa pravna narava prokure, kot je opredeljena v ZGD-1, ne pomeni, da gre za pooblaščenca v smislu navedenih določb ZPP.

11. Tretji odstavek 35. člena ZGD-1 namreč izrecno določa, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano posebno z zakonom določeno pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Tako razlago utemeljuje tudi namen zakonodajalca odpraviti težave, ki so nastale pri razlagi prej veljavnih določb 35. člena ZGD-1 z določitvijo, da je prokurist pooblaščenec tudi za opravljanje procesnih dejanj, in da lahko brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika vloži tožbo ali pravno sredstvo.2 Dopustnost tožbe, ki je bila vložena po prokuristu, je torej z vidika obsega njegovega pooblastila treba presojati le v okviru meja upravičenj iz prvega odstavka istega člena. Če je ta okvir spoštovan, je prokuristova tožba v imenu družbe dopustna tako, kot če bi jo vložil njen direktor.

12. Po navedenem je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba, ki jo je za tožnico vložila njena prokuristka, pomanjkljiva, ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, napačno. Sodišče pa tožbe, ki nima pomanjkljivosti, ne more zavreči, čeprav tožnik ni sledil pozivu sodišča. Sodišče prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na tretji odstavek 88. člena ZPP. Ne sicer zato, ker bi pritožnica tožbo pravočasno dopolnila, temveč zato, ker ta, glede izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe po prokuristu, ni bila nepopolna. Tako je iz tega razloga utemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na drugi odstavek 31. člena ZUS-1, po katerem sodišče lahko tožbo zaradi njene nedopolnitve zavrže le, če je zaradi tega ne more obravnavati.

13. Zaradi napačne uporabe tretjega odstavka 87. in tretjega odstavka 88. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo sodišče moralo ponovno opraviti presojo procesnih predpostavk za vloženo tožbo.

14. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 55/2015). 2 Poročevalec DZ z dne 24. 4. 2015.