Jedro

V spremenjenih družbenih razmerah ne velja več določilo ZPP, da stranke lahko podajajo vloge v jeziku kakšnega jugoslovanskega naroda. Vloge, ki jih stranke naslavljajo na sodišče, morajo biti v slovenskem jeziku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

je 14.3.1994 pri sodišču prve stopnje vložil predlog zaradi zaščite osebnih podatkov v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je pod Nd 4/94 dne 26.4.1994 izdalo sklep, s katerim je vlogo vrnilo predlagatelju v popravo, pri čemer je navedlo, da je vloga nepopolna, treba pa jo je tudi prevesti v slovenski jezik in jo v 15 dneh vrniti sodišču. Predlagatelj je ta sklep prejel dne 5.5.1994. Po tem datumu je v omenjeni zadevi sodišču poslal še 3 pismene vloge v tujem jeziku, svoje vloge z dne 14.3.1994 pa sodišču prve stopnje ni predložil prevedene v slovenski jezik tako, kot mu je bilo s sklepom naloženo.

Z izpodbijanim sklepom je nato sodišče prve stopnje predlog zavrglo, ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom.

Proti izpodbijanemu sklepu je predlagatelj dne 6.12.1994 vložil pravočasno pritožbo, vendar tudi ta ni bila prevedena v slovenski jezik. Sodišče je zato spis vrnilo sodišču prve stopnje, da bi le-to pozvalo pritožnika, da pritožbo prevede v slovenski jezik. Dne 10.10.1995 je pritožnik to storil. V pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev pravil nepravdnega postopka. Z zavrnitvijo meritornega odločanja so bistveno kršene določbe nepravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Ne da bi ustavilo postopek v zadevi zaradi zaščite z ustavo zajamčenih pravic, ki je bil voden pod opr.

štev. Nd 4/94, sodišče izpodbijanega sklepa ni moglo izdati. Ni bilo pooblaščeno, da zavrne uporabo veljavne zakonske določbe, to je drugega odstavka 104. člena Zakona o pravdnem postopku. S tem je bila kršena njegova ustavna pravica, da v postopku pred sodiščem uporablja lastni jezik. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Izhodišče za obravnavanje je tožnikova prva vloga z dne 14.3.1994. Sestavljena je v tujem jeziku - jeziku enega od bivših jugoslovanskih narodov. Kot taka za obravnavanje ni bila sposobna, ker sodišča poslujejo v slovenskem jeziku (člen 5/1 Zakona o sodiščih - Uradni list RS št. 19- 779/94). Vloge, ki jih stranke naslavljajo na sodišče in se vročajo tudi drugim udeležencem postopka, morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku. S tem pa še ni rečeno, da je kršena ustavna pravica udeleženca, da uporablja svoj jezik. Če je torej vloga sestavljena v tujem jeziku, je nepopolna. Sodišče prve stopnje je tako prav ravnalo, ko je vlogo vrnilo predlagatelju v popravek.

Pri tem ni bistveno, da je to storilo v postopku za sodno varstvo in jo štelo kot tako vlogo, ne pa kot vlogo zaradi varstva osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Če je bila namreč vloga v tujem jeziku in kot taka nepopolna, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno prav presojati, kam spada. Pa tudi sicer v tej fazi postopka ni bistveno, v katerem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep o popravi, ampak je bistveno, da je vloga nepopolna, bistveno pa je tudi, da predlagatelj vloge ni popravil. Ko se predlagatelj sklicuje na drugi odstavek 104. člena Zakona o pravdnem postopku (ki govori o tem, da stranke in drugi udeleženci v postopku lahko podajajo sodišču svoje vloge tudi v jeziku kakšnega jugoslovanskega naroda, ki pri sodišču ni v uradni rabi), je treba ugotoviti, da ta določba ne velja več. Veljala je za čas, ko je bila Jugoslavija enotna država, v sedanjih družbenih razmerah pa ni razlogov za privilegiran položaj jezika drugih jugoslovanskih narodov glede na vse druge tuje jezike.

Ker torej predlagatelj vloge ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je vlogo zavrglo po določbi člena 109 Zakona o pravdnem postopku, ki govori o ravnanju z nepopolnimi vlogami, in v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380 točka 2 in členom 381 istega zakona ter v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku).