Jedro

Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v teh postopkih ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.

Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe z dne 5. 4. 2022, s katerim je predlagala, da se zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 14,255.342,18 EUR, zmanjšane za stroške, nastale s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku, tožencu ali po njegovem nalogu organizaciji za plačilni promet Nova KBM, d. d., prepove, da komurkoli izplača ta znesek do višine te terjatve iz denarnega zneska, rezerviranega na fiduciarnem računu.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 15. členu določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.

6. Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (novela M) prvi odstavek 10. člena ZIZ spremenil na način, da se sedaj glasi: "Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek."

7. Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije. Glede na to je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP).

8. Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen ZIZ) se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (15. člen ZIZ). Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi ta lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo v resnici naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" in v katerem (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti nujno potrebno, a le začasno varstvo ‒ tako, ki naj traja (najdlje) do končne odločitve o glavni stvari.1

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Na primer II DoR 149/2021, II DoR 400/2018, itn.