Jedro

Navedba, da je podana verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izpostavljenosti elektronske opreme v terenskem vozilu tožnic, če bi bilo treba podreti nadstrešek pred pravnomočnostjo odločbe, sodišče prve stopnje res ni posebej izpostavilo, vendar pa je navedlo zadostne razloge, zakaj terenskemu vozilu tožnic ne grozi težko popravljiva škoda.

Dejstvo, ki ga tožnice navajajo že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in tudi v pritožbi, namreč, da je nadstrešek napravil pokojni soprog oziroma oče tožnic in da takega nadstreška zaradi njegove smrti ne bo možno ponovno zgraditi, tudi po stališču Vrhovnega sodišča ne more predstavljati razloga za izdajo začasne odredbe. Po podatkih spisa gre v obravnavani zadevi za nadstrešek, za katerega ni podatka, da se ga v primeru uspeha v upravnem sporu ponovno ne bi moglo narediti enakega.

Navedbe tožnic v zahtevi in pritožbi o vzajemnem sosedskem soglasju in o delovanju soseda ne morejo biti razlog za izdajo začasne odredbe, saj predhodno izdano soglasje soseda ni pravno relevantno za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožnic za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3415/2009/16 z dne 23. 12. 2011. S to odločbo je bilo tožnicam naloženo, da morajo takoj po njenem prejemu ustaviti gradnjo tam opisanega nadstreška pred garažo na zemljišču s parc. št. 15 k. o. ..., ta nadstrešek v tridesetih dneh odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. Tožnice so bile tudi opozorjene, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah, za omenjeni nadstrešek pa so bile izrečene tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Drugostopenjski organ je pritožbo tožnic zoper izpodbijano odločbo zavrnil z odločbo, št. 0612-36/2012-6-04501 z dne 27. 8. 2012. 2. Sodišče prve stopnje uvodoma citira določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 in sodno prakso Vrhovnega sodišča. Po presoji tega sodišča tožnice z navedbami, da bo v primeru odstranitve obravnavanega nadstreška njihovo terensko vozilo izpostavljeno vremenskim vplivom, niso izkazale nevarnosti nastanka težko popravljive škode. V ničemer niso konkretizirale, kakšne posledice naj bi zaradi tega nastale, ne tega, zakaj naj bi bile te posledice težko popravljive. Zato verjetnost nastanka težko popravljive škode ni izkazana in tako tudi ni izpolnjen temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. 3. Tožnice v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njihovi zahtevi za izdajo začasne odredbe. Navajajo, da so izkazale verjetnost nastanka težko popravljive škode, vendar sodišče sploh ni obravnavalo njihovih razlogov. Tako sodišče ni presojalo navedb tožnic o potrebnosti zaščite, ki jo daje nadstrešek njihovemu terenskemu vozilo, še zlasti elektronski opremi v tem vozilu, ki bi brez nadstreška dokončno bila izpostavljena vremenskim vplivom. Naslednji razlog, ki terja izdajo začasne odredbe, pa je dejstvo, da je nadstrešek napravil pokojni soprog oziroma oče tožnic A. A. in zato v primeru rušenja nadstreška enakovrednega nadstreška ne bo več možno zgraditi. Tretja okoliščina za izdajo začasne odredbe pa je vzajemno medsosedsko soglasje za izgradnjo nadstreška. Tožnice so soglasje soseda dobile pred začetkom gradnje nadstreška, ki pa ga je sosed izrabil in z vzajemnim soglasjem prizidal „na črno“ svoj prizidek, kar pa je sodišče prve stopnje popolnoma prezrlo in zato v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Takojšnja odstranitev zgolj obravnavanega nadstreška bi tožnicam povzročila težko popravljivo škodo, investitorju „na črno“ zgrajenega prizidka pa bi se zagotovila protipravna in neupravičena premoženjska korist na škodo tožnic.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnice v svoji ponovni zahtevi za izdajo začasne odredbe niso izkazale verjetnosti nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev odločbe gradbene inšpektorice po določbah drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 7. Pritožbene navedbe, ki predstavljajo ponovljene navedbe iz zahteve tožnic za izdajo začasne odredbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Prva zatrjevana navedba, da je podana verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izpostavljenosti elektronske opreme v terenskem vozilu tožnic, če bi bilo treba podreti nadstrešek pred pravnomočnostjo odločbe, sodišče prve stopnje res ni posebej izpostavilo, vendar pa je navedlo zadostne razloge, zakaj terenskemu vozilu tožnic ne grozi težko popravljiva škoda. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je splošno znano, da so sodobna vozila posebno terenska vozila dokaj odporna na vremenske vplive, tako da tudi njihovo dolgotrajnejše parkiranje na prostem ne povzroči težko popravljivih posledic.

8. Drugo dejstvo, ki ga tožnice navajajo že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in tudi v pritožbi, namreč, da je nadstrešek napravil pokojni soprog oziroma oče tožnic in da takega nadstreška zaradi njegove smrti ne bo možno ponovno zgraditi, tudi po stališču Vrhovnega sodišča ne more predstavljati razloga za izdajo začasne odredbe. Po podatkih spisa gre v obravnavani zadevi za nadstrešek, za katerega ni podatka, da se ga v primeru uspeha v upravnem sporu ponovno ne bi moglo narediti enakega.

9. Tudi navedbe tožnic v zahtevi in pritožbi o vzajemnem sosedskem soglasju in o delovanju soseda ne morejo biti razlog za izdajo začasne odredbe, saj predhodno izdano soglasje soseda ni pravno relevantno za izdajo začasne odredbe.

10. Ker tožnice tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izkazale verjetnosti nastanka težko popravljive škode zaradi izvršitve izpodbijanega akta, je Vrhovno sodišče pritožbo tožnic zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).