Jedro

Pogodba o zamenjavi stanovanj iz stanovanjskega sklada v JLA, sklenjena po 25.6.1991, za katero je dalo soglasje poveljstvo garnizije, ni nična, marveč izpodbojna. Če pogodba ni bila izpodbita, vselitev v stanovanje, opravljena na podlagi takšne pogodbe, ni nezakonita.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženka M. M. je dolžna izprazniti trisobno stanovanje v L., H. 6/a, III. nadstropje, številka stanovanja 14, in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožeči stranki R. in ji povrniti pravdne stroške v znesku 13.200,00 SIT, vse v 15 dneh pod izvršbo", z a v r n e. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 11.200,00 SIT v 15 dneh.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da izprazni stanovanje številka 14 v tretjem nadstropju stanovanjske hiše v L., H. 6/a, in ga izroči tožeči stranki, ker ga nezakonito zaseda, povrne pa ji tudi pravdne stroške v znesku 13.200,00 SIT.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse tri pritožbene razloge (prvi odstavek 353. člena ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe. V pritožbi navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj prvo sodišče ni ugotavljalo, kdaj se je toženka vselila v sporno stanovanje. Zato je vprašljivo, če tožeča stranka ni zamudila roka za tožbo, saj so s potekom roka sanirane vse nezakonite vselitve. Da bi lahko ugotovilo to dejstvo, bi moralo zaslišati toženko, ki se glavne obravnave, ker je prosila za njeno preložitev, ni udeležila.

Neučinkovitost zamenjave bi mogla tožeča strankama uveljavljati le proti obema pogodbenima strankama menjalne pogodbe kot nujnima sospornikoma. Graja kot nepravilno stališče prvega sodišča v zvezi z razlago 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ob citiranju dogovora med delegacijama Republike Slovenije in delegacije Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo o dokončnem umiku armade iz Republike Slovenije trdi, da je Republika Slovenija prevzela stanovanja v upravljanje šele po 23.10.1991. Sodišče ni navedlo razlogov za ugotovitev, da Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, nedopustno pa je tudi njegovo sklicevanje na predpise, ki so stopili v veljavo po datumu sklenitve sporne menjalne pogodbe.

Pritožba je utemeljena.

Med pravdnima strankama ni spora o tem, da tožena stranka zaseda sporno stanovanje na podlagi sklenjene menjalne pogodbe z dne 26.9.1991. Pogodba je bila sklenjena tedaj še v času, ko je veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82, in št. 14/84, v nadljevanju ZSR). Po določbi prvega odstavka 25. člena ZSR je bilo za zamenjavo stanovanja v družbeni lastnini potrebno soglasje obeh stanodajalcev. Prvo sodišče, ki sicer pravilno razlaga določbe Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, in v zvezi s tem ugotavlja, da poveljstvo garnizije po 25.6.1991 ni moglo več razpolagati s stanovanjskih skladom JLA, torej tudi ne dati soglasja za zamenjavo stanovanja, pa je prezrlo, da je za pogodbe o zamenjavi stanovanj, sklenjene v nasprotju z določbo prvega odstavka 25. člena ZSR, po določbi petega odstavka 25. člena citiranega zakona izrecno predvidena sankcija izpodbojnosti takih pogodb (torej ne ničnosti, primerjaj prvi odstavek 103. člena ZOR). Ker pravdni stranki ne zatrjujeta, da bi bila ta pogodba izpodbita, tožeča stranka pa je z ustreznim tožbenim zahtevkom tudi v tej pravdi ne izpodbija, je pogodba o zamenjavi veljavna. Pritožnica v zvezi s tem pravilno opozarja, da na podlagi take pogodbe opravljena vselitev v sporno stanovanje ni mogoče šteti za nezakonito vselitev, ki bi tožečo stranko opravičevala, da zahteva izpraznitev stanovanja, prav tako kot pravilno opozarja, da bi morala tožeča stranka v primeru, da bi izpodbijala pogodbo o zamenjavi stanovanja, zajeti kot toženi stranki obe pogodbeni stranki, zahtevala pa bi lahko le vzpostavitev stanja pred izpolnjeno pogodbo, ne pa izpraznitve stanovanja.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje po pooblastilu 4. točke 373. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in ob pravilni uporabi materilanega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Vse ostalo, kar navaja pritožnica, zato za presojo v tej pravdni zadevi ni pomembno in sodišče druge stopnje na te pritožbene trditve ne bo odgovarjalo.

Toženka v postopku pred prvim sodišče stroškov ni priglasila, v pritožbi pa je zahtevala povrnitev pravdnih stroškov. Ker je s pritožbo uspela v celoti, je sodišče druge stopnje odločilo, da ji mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 166. člena ZPP). V skladu z Zakonom o sodnih taksah in Tarifo o odvetniških storitvah je po specificiranem stroškovniku tožene stranke odmerilo njene pritožbene stroške v znesku 11.200,00 SIT.