Jedro

Določbo drugega odstavka 15. člena ZUPJS glede ugotavljanja dohodka je potrebno razlagati tako, da se primarno uporabljajo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi davčna uprava in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. V konkretnem primeru bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o otroškem dodatku in znižanju plačila vrtca) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS za preteklo leto (to je za leto 2011). Toženec je tako v letu 2012 neupravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko materialno stanje tožnice oz. njene družine bistveno drugačno zaradi prodaje nepremičnine ter posledično dobička iz kapitala, kakor pa v letu 2011 oziroma že v letu 2010.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 20. 12. 2012 in št. ... z dne 20. 12. 2012 ter odločbi Centra za socialno delo A., št. ... z dne 23. 5. 2012 in št. ... z dne 23. 5. 2012 in zadevo vrnilo tožencu v nov postopek in odločanje. Obenem je odločilo, da je toženec dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati nova upravna akta, s katerima bo odločil o pravici tožnice do otroškega dodatka ter določil plačilo za program vrtca ter naložilo tožencu, da povrne stroške postopka v višini 342,50 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev do plačila ter jih nakaže na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se na podlagi petega odstavka 56. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) v primerih prvega odločanja po tem zakonu, po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz 5. in 6. člena tega zakona, do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo potrebno katero od teh odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo v skladu s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu. Pravica iz javnih sredstev se prizna z dnem tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah. ZUPJS v 32. členu določa, da denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, tudi otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in znižanje plačila vrtca, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnica je vlogo za otroški dodatek vložila 6. 12. 2011, zato se ji pravica prizna od 1. 1. 2012 dalje. Meni, da je toženec oz. center za socialno delo pravilno odločil, saj je o pravici do otroškega dodatka odločil z dnem priznanja pravice do znižanega plačila vrtca. V zvezi z razlogi sodbe, da se mora pri izdaji odločbe v zvezi s spornimi pravicami upoštevati tudi enajsti odstavek 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, št. 110/2011 in naslednji, v nadaljevanju ZDIU12), poudarja, da je pri tem potrebno upoštevati tudi dvanajsti odstavek istega člena, ki določa, da se sredstva, izplačana na podlagi odločbe, veljavne na dan 31. 12. 2011, oz. pravice, ki so v letu 2012 uveljavljane na podlagi odločbe veljavne na dan 31. 12. 2011, štejejo kot akontacija pravice iz javnih sredstev. V primeru, če je bila upravičencu z odločbo priznana pravica do višjega mesečnega zneska, kot ga je uveljavil oz. mu je bil izplačan z akontacijo, se mu za obdobje, ko ju je uveljavljal oz. mu je bila izplačana, prizna le razlika med akotantivno izplačanimi oz. uveljavljanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe. V nasprotnem primeru pa je stranka dolžna akontativno prejeta oz. uveljavljana sredstva vrniti na način, kot je določen v šestem odstavku 44. člena ZUPJS.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončnih odločb toženca št. ... z dne 20. 12. 2012 in št. ... z dne 20. 12. 2012 v zvezi s prvostopnima odločbama CSD A., št. ... z dne 23. 5. 2012 in št. ...1 z dne 23. 5. 2012, s katerima je zavrnil priznanje pravice do otroškega dodatka od 1. 1. 2012 dalje in določil, da se za otroka B.B. določi plačilo za program vrtca v višini 66,00 % cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije Občina C.. Hkrati je odločil, da se tožnico za otroka D.D. za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 oprosti plačila vrtca. 77,00 % cene programa krije Ministrstvo za šolstvo in šport, razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije Občina C..

Glede na citirane odločbe se spor nanaša na znižano plačilo vrtca in na pravico tožnice za dodelitev otroškega dodatka, sporno pa je, ali je toženec v zvezi s temi pravicami iz javnih sredstev pravilno upošteval dohodke tožnice. ZUPJS v drugem odstavku 15. člena določa, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega znano v januarju tekočega leta v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračuna od davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki za obračun iz davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalca dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

Kot izhaja iz listinske dokumentacije, je toženec s prvostopnima odločbama odločil 23. 5. 2012, ko je bil že na razpolago obračun dohodnine za preteklo leto, to je leto 2011. Podatki o dohodnini za leto 2011, ko je tožnica podala vlogo 6. 12. 2011 niso bili znani. Toženec je pri izdaji odločb upošteval podatke DURS za leto 2010 (glede plače, nadomestila plače in povračila stroškov v zvezi z delom in za nadomestila in druge dohodke iz naslova obveznega socialnega zavarovanje) in jih valoriziral, hkrati pa je upošteval še podatke o dohodkih iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine iz leta 2009 (in jih prav tako valoriziral), čeprav za to ni imel pravne podlage.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica in njen mož v preteklem letu pred vložitvijo vloge (2010) nista imela dobička iz kapitala, saj sta nepremičnino prodala že v letu 2009. Podatki o dohodnini za leto 2010 so bili v času, ko je tožnica dne 6. 12. 2011 vložila vlogo že znani, niso bili pa znani podatki o dohodnini za leto 2011, ko je toženec odločal z odločbo z dne 23. 5. 2012, pač pa so bili znani kasneje, ko je odločal toženec z dokončnima odločbama z dne 20. 12. 2012. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da toženec nepravilno interpretira določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS. Citirano določbo je potrebno razlagati tako, da se primarno uporabljajo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi davčna uprava in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu.

V konkretnem primeru bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS za preteklo leto, to je za leto 2011, česar pa ni storil in tožnici tako v letu 2012 neupravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko materialno stanje tožnice oz. njene družine bistveno drugačno zaradi prodaje nepremičnine ter posledično dobička iz kapitala, kakor pa v letu 2011 oziroma že v letu 2010. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani dokončni odločbi toženca ter prvostopni odločbi CSD zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zadevo vrnilo v ponovni postopek skladno z določbo 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka tožnice morala upoštevati dejanski dohodek tožnice v letu 2011, nato pa ponovno odločiti o višini plačila za program vrtca in o upravičenju tožnice do otroškega dodatka. Toženec bo nadalje pri izdaji odločbe upošteval tudi enajsti odstavek 4. člena ZDIU12, prav tako pa dvanajsti odstavek iste določbe, na katerega utemeljeno opozarja tožena stranka, kar pa ne vpliva na samo odločitev.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.