Jedro

Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke št. 12300-3191/2012-3 z dne 20. 12. 2012 in št. 12300-3191/2012-4 z dne 20. 12. 2012 ter odločbi Centra za socialno delo Črnomelj št. 1231-95/2011/2 z dne 23. 5. 2012 in št. 1231-95/2011/1 z dne 23. 5. 2012, zadevo vrnilo v nov postopek in odločanje ter toženki naložilo, da v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe izda novo upravno odločbo, s katero odloči o pravici tožnice do otroškega dodatka ter plačila za program vrtca.

2. Sodišče je izhajalo iz določbe 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in ugotovilo, da tožnica in njen mož v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (leto 2010) nista imela dobička iz kapitala, saj sta nepremičnino prodala že v letu 2009, ta dobiček pa je bil upoštevan pri izračunu otroškega dodatka v letu 2010. Zato je zahtevku ugodilo. Obrazložilo je tudi, da toženka nepravilno interpretira drugi odstavek 15. člena ZUPJS, saj ne drži, da stanje, da nekdo ni zavezan za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni isto, kot če podatki še niso znani. Zakonsko določbo, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, je treba razumeti tako, da se primarno uporabljajo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi DURS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdil o izplačanih dohodkih, ki imajo podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence, upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta pa je izjema v primerih, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. V zvezi s postopkom za izdaje nove odločbe opozorilo tudi na določbo 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je obrazložilo tudi, da bi morala tožena stranka upoštevati dohodke tožnice v letu 2011. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Najprej se sklicuje na svoje pritožbene navedbe in navaja, da je sporno stališče sodišča druge stopnje, da bi morala v zvezi z vlogo tožnice z dne 21. 12. 2011 uporabiti (glede na to, da je o stvari odločalo v letu 2012) podatke iz leta 2011. „Vezanost določanja preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta na datum vloge jasno izhaja iz celotnega 15. člena ZUPJS.“ Če bi namreč določbe prvega in drugega odstavka tega člena vezali na obdobje, za katero se odloča o pravici, določbe tretjega odstavka pa na datum vloge, upoštevanje tekočih podatkov ne bi bilo smiselno, itd. Ker je tožnica vlogo za znižanje plačila vrtca podala 21. 12. 2011, se za preteklo leto šteje leto 2010, za predpreteklo pa 2009. Upoštevanje razlogov sodišč druge in prve stopnje bi pomenilo neenakopraven položaj vlagateljev - glede na to, kdaj toženka odloča o njihovi pravici. O vlogi decembra 2011 in odločanju januarja 2012 bi se upoštevali dohodki iz leta 2010, ob odločanju šele v juniju 2012 pa dohodki iz leta 2011 itd. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč izhaja, da je toženka ob vlogi tožnice za dodelitev znižanega plačila vrtca z dne 6. 12. 2011 s prvo odločbo odpravila prejšnjo odločbe z dne 9. 5. 2011 (odločba je bila odpravljena z dnem 1. 1. 2012) in odločila, da tožnica ni upravičenka do otroškega dodatka od 1. 1. 2012 dalje, z drugo odločbo pa je za prvega otroka določila plačilo za program vrtca v višini 66% cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 in jo za drugega otroka za isto obdobje oprostila plačila vrtca. Pri obeh odločbah so bili upoštevani podatki o dohodnini tožničinega moža za leto 2010 ter podatki o dobičku iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine tožnice in njenega moža za leto 2009. Toženka je upoštevala podatke o dohodkih od dobička iz kapitala za leto 2009 (za predpreteklo leto), ker v času odločanja organa za posamezno vrsto (kapitalski dobiček) dohodnine v letu 2010 ni bilo mogoče pridobiti podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine, podatki pa so bili dostopni za leto 2009. Dejstvo je tudi, da je bil dobiček iz kapitala plačan že v letu 2009, da je bil upoštevan že pri izračunu višine otroškega dodatka v letu 2010 ter da ni bilo ugotovljeno, da bi imela tožničin mož ali tožnica v letu 2010 dohodek iz kapitala.

8. Že na podlagi navedenega je očitno, da je bil izračun toženke z upoštevanjem podatkov za leto 2010 in 2009 napačen. Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev namreč ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS. Ne glede na to, ali se podatki nanašajo na čas med odločanjem ali ob vložitvi vloge, se upoštevajo le podatki za preteklo ali predpreteklo leto, ne pa mešani podatki, ker v zadnjem letu (2010) ni bilo več podatkov o dohodku (le) iz določenega naslova. Zato revizijske navedbe v zvezi s tolmačenjem 15. člena ZUPJS v smislu, ali je treba upoštevati podatke za leto 2010 ali leto 2011 niso pomembne za odločitev (1).

9. Za odločanje v tem sporu v nadaljevanju tudi ne more biti pomembna določba 4. člena ZDIU12, na katera sta se sodišči sklicevali le v zvezi z napotki ob ponovnem odločanju v zadevi (ne pa v zvezi z razlogi za samo odločitev). Kljub temu je treba dodati, da je 4. člen ZDIU12 prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Tudi sicer je treba upoštevati, da se po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o dohodnini davek od dohodka iz kapitala ob izračunu in plačilu šteje kot dokončen davek.