Jedro

Na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZSFCJA prijavitelji, ki nimajo izpolnjenih vseh obveznosti do agencije in z njimi povezane osebe, za sredstva agencije ne morejo kandidirati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Slovenski filmski center javna agencija Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgel vlogo tožnika, ki je prispela na redni letni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih kratkometražnih, srednjemetražnih ali celovečernih filmskih projektov za projekt z naslovom „X.“ (točka 1. izreka); pritožba ne zadrži izvršitve, stroški postopka niso nastali (točki 2. in 3. izreka). Prvostopenjski organ je 15. 11. 2013 na svojem spletnem mestu www.film-center.si

objavil javni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih kratkometražnih, srednjemetražnih ali celovečernih filmskih projektov (v nadaljevanju javni razpis). Nanj se je pravočasno prijavil tudi tožnik, vendar pa ni izpolnjeval pogojev. Na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSFCJA) prijavitelji, ki nimajo izpolnjenih vseh obveznosti do agencije in z njimi povezane osebe, za sredstva agencije ne morejo kandidirati. Na podlagi točke 3.1. predmetnega javnega razpisa, ki opredeljuje splošne pogoje sodelovanja na javnem razpisu, ne morejo biti sofinancirane fizične in pravne osebe in z njimi povezane osebe, opredeljene v 4. členu ZSFCJA, ki ob prijavi na razpis nimajo poravnanih vseh zapadlih pogodbenih obveznosti do agencije. Prav tako ne morejo pridobiti sredstev po tem razpisu prijavitelji, ki do izdaje odločbe nimajo poravnanih zapadlih pogodbenih obveznosti do ministrstva, pristojnega za kulturo in Filmskega studia Viba film Ljubljana, kar bo agencija preverjala po uradni dolžnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti po 14. 10. 2014 sklenjeni Pogodbi o sofinanciranju koprodukcijskega celovečernega igranega filma z naslovom „Drugi“ številka IPOG 2105/11 (v nadaljevanju pogodba) navedenih v točki e) prvega odstavka 6. člena in prvem odstavku 20. člena pogodbe. Tožnik do 31. 8. 2013 (aneks št. 3 k pogodbi), ki predstavlja rok za dokončanje filma „Y.“ toženi stranki ni izročil vseh pogodbeno dogovorjenih dokumentov in tako ne izpolnjuje pogojev, da bi imel do agencije poravnane vse zapadle pogodbene obveznosti.

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Na podlagi prvega odstavka 50. člena Pravilnika o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) direktor agencije s sklepom zavrže vlogo, ki ni pravočasna, popolna ali če je ni vložila upravičena oseba. Na podlagi 11. točke predmetnega javnega razpisa je upravičena oseba za vložitev vloge na javni razpis oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki javnega razpisa. Slednja določa, da na predmetnem javnem razpisu ne morejo biti sofinancirane fizične ter pravne osebe in z njimi povezane osebe, ki ob prijavi na razpis nimajo poravnanih vseh zapadlih pogodbenih obveznosti do agencije, Ministrstva za kulturo RS in Filmskega studia Viba film Ljubljana, kar agencija preverja po uradni dolžnosti. Tožnik ni izpolnil svojih obveznosti opredeljenih s pogodbo o sofinanciranju filma „Y.“. Tožnik ni posredoval celotne dokumentacije projekta „Drugi“, navedene v pogodbi, dopolnjeni z aneksi do izteka pogodbenega roka 31. 8. 2013. Film se šteje za dokončanega, ko zavezanec predloži vso dokumentacijo in materiale navedene v e) točke prvega odstavka 6. člena pogodbe. Tožena stranka je tožnika večkrat pozvala na izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, vendar tožnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa prvostopenjskega organa ni predložil zahtevane dokumentacije.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom neupravičeno zavrgla tožnikovo vlogo. Tožnik se je pravočasno prijavil na predmetni javni razpis in ni bil v zamudi. Če pa tožena stranka vztraja, da je podana zamuda tožnika, je ta nastopila iz opravičljivega vzroka oz. zaradi višje sile. Tožena stranka bi morala svoje obveznosti prav tako izpolniti, da bi lahko prišel tožnik v zamudo. Tožena stranka je tožnika pozvala na izpolnitev pogodbe šele 27. 2. 2014, torej mesec dni kasneje, ko se je zaključil predmetni javni razpis (27. 1. 2014). Tožniku ni bila dana možnost, da se pravočasno izjasni glede svoje domnevne zamude. Dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev razpisa o upravičeni osebi je nepravilno ugotovljeno. Tožnik je ravnal skladno z obveznostmi iz pogodbe in skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ves čas je komuniciral s toženo stranko, tako pisno, kot tudi ustno. Toženi stranki je tudi dostavil vso zahtevano dokumentacijo glede na poziv z dne 27. 2. 2014. Očitno pa je manjkala le še predvajalna kopija z in brez podnapisov v predvidenih formatih. Ne drži navedba, da tožnik ni oddal večjega števila dokumentov. Nasprotno, tožnik je oddal tako zgoščenko z zahtevanimi filmskimi fotografijami, kot tudi fotografijo režiserke, tehnično informacijo o filmu, dialoge, liste in tudi odlomke filma.

Tožnik meni, da je poslano gradivo oz. spisna dokumentacija pomanjkljiva, napačna oz. pomešana z drugimi projekti (s projektom „Z.“ ter projektom „Y.“). Tožnik je tudi seznanil toženo stranko s kolavdacijo, ki jo je zahteval Hrvaški filmski center, ki je bil primaren sofinancer filma. Kolavdacija pomeni formalno potrditev dveh strokovnjakov, da je film dokončan. Gre za uraden dokument, s katerim selektorji na Hrvaškem filmskem centru potrdijo, da je film zaključen. Tožnik je celotno finančno dokumentacijo za peto tranšo pri toženi stranki oddal že 27. 11. 2012 in jo dopolnil 29. 11. 2012. Že takrat je bilo jasno, da so bila finančna sredstva tožene stranke porabljena zakonito in namensko. Tako ni bilo nobene nevarnosti, da bi toženi stranki nastala kakršna koli škoda.

Tožnik je pravočasno obvestil toženo stranko, da je v določeni fazi realizacije projekta prišlo do zamude, saj se je režiserka poškodovala in bila na rehabilitaciji skoraj 8 mesecev. To pa je opravičljiva zamuda. Sklicuje se na 19. člen pogodbe, ki opredeljuje položaj v primeru bolezni. Edina škoda, ki bi lahko v dani situaciji nastala, je producentova škoda. Sklicuje se na 9. točko in 10. točko 2. člena Pravilnika, ki opredeljujeta pojem „postprodukcija filma“ in „realizacija projekta“. Glede na določbe pogodbe pa je treba skleniti še sporazum o končnih deležih na filmu in izpolniti obveze glede predaje arhivskega gradiva, hrambe rekvizitov, garderobe itd.. Torej gre za več različnih pojmov, ko govorimo o dokončanju filma, o realizaciji projekta in o zaključenem projektu. Sklicuje se na tretji odstavek 11. člena ZSFCJA, na podlagi katerega je treba projekte, ki so sprejeti v sofinanciranje, zaključiti najkasneje v dveh letih od podpisa pogodbe o sofinanciranju. Ni mogoče govoriti o pogodbi o sofinanciranju brez spremljajočih aneksov, s katerimi se je v danem primeru vsebina pogodbe spreminjala. Z njimi se je spremenila tudi časovna veljavnost oziroma dveletni rok iz tretjega odstavka 11. člena ZSFCJA. Ta rok po mnenju tožnika teče od vsake veljavno sprejete, dogovorjene, zapisane in overjene pogodbe oz. aneksa. Glede na zadnjo spremembo pogodbe (aneks št. 3 z dne 28. 2. 2013) se časovna veljavnost podaljša v smislu dveletnega maksimalnega trajanja pogodbe na 28. 2. 2015. Primarni javni poziv za sofinanciranje koprodukcijskih projektov za leto 2009, na katerem je bil izbran projekt „Y.“ je določal, da morajo biti dodeljena sredstva porabljena v proračunskih letih 2009 in 2010. Zaradi nezakonitosti pri vodenju postopka tega javnega poziva in izbiranju projektov je projekt „Y.“ pridobil dodeljena sredstva šele po zaključku pritožbenih postopkov v letu 2011. Šele 14. 10. 2011 je bila podpisana pogodba o sofinanciranju. Tako je bila pogodba s časovnim zamikom sklenjena v nasprotju z določili javnega razpisa. Samo sklepanje pogodbe o sofinanciranju projekta „Y.“ zato predstavlja obligacijsko-pravno razmerje, saj so bila finančna sredstva javnega razpisa za leto 2009 že izčrpana. Na sklenitev te pogodbe je tako tožnik čakal več kot 35 mesecev zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Tožnik je že v začetku leta 2009 prijavil projekt „Drugi“ z vlogo z dne 12. 12. 2008. Šele po 22 mesecih od pravočasno poslane dopolnilne vloge je tožnik novembra 2010 prejel pravilno odločbo za celoten znesek sofinanciranja in sklenil pogodbo 11 mesecev po izdani odločbi.

Tožnik je le manjšinski koproducent in nima funkcije glavnega producenta, s katero bi lahko bistveno bolj vplival na določena dogajanja. Za presojo vseh elementov je tako potrebno upoštevati tudi dejansko situacijo, v kateri se je znašel tožnik. Gre za mednarodno koprodukcijo. Tožnik navaja, da sta oba strokovna selektorja, ki sta film na javnem razpisu Hrvaške filmske agencije izbrala za sofinanciranje film tudi kolavdirala, torej potrdila, da je po hrvaških merilih posnet v skladu s scenarijem, s čimer sta v skladu s hrvaškimi predpisi tudi potrdila dokončanje tega filma. Tožena stranka bi morala upoštevati tudi te mednarodne standarde. Film je razen predvajalne kopije že dokončan, finančno je v osnovnih okvirih, predvajalna kopija je bila končana v maju 2014, kar je pred 28. 2. 2015, ki je po mnenju tožnika dejanski rok za dokončanje projekta. Tako je tožnik dokončal film „Drugi“ pravočasno. Na podlagi povedanega tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo pošlje v ponovno odločanje, tožniku pa tudi prisodi priglašene stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene ugovore in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih aktov. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrgel vlogo tožnika na javni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih kratkometražnih, srednjemetražnih ali celovečernih filmskih projektov, ki je bil objavljen 15. 11. 2013 na spletnem mestu www.film-center.si

. Tožnik se je prijavil na predmetni javni razpis z vlogo, oddano 27. 1. 2014 (pravočasno), s projektom igranega filma z naslovom „X.“, kar med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za upravičeno osebo, ki lahko skladno z določbo četrtega odstavka 11. člena ZSFCJA in točko 3.1. predmetnega javnega razpisa kandidira za sofinanciranje na tem javnem razpisu. Na predhodno navedeni pravni podlagi na predmetnem javnem razpisu ne morejo kandidirati prijavitelji, ki nimajo izpolnjenih vseh obveznosti do agencije in z njimi povezane osebe. Prav tako ne morejo biti sofinancirane fizične in pravne osebe ter z njimi povezane osebe, opredeljene v 4. členu ZSFCJA, ki ob prijavi na razpis nimajo poravnanih vseh zapadlih pogodbenih obveznosti do agencije. Sredstev po tem javnem razpisu ne morejo pridobiti tudi prijavitelji, ki do izdaje odločbe nimajo poravnanih zapadlih pogodbenih obveznosti do Ministrstva za kulturo in Filmskega studia Viba film Ljubljana, kar prvostopenjski organ ugotavlja po uradni dolžnosti. Med strankama ni sporno, da se je tožnik pravočasno prijavil na predmetni javni razpis, sporno pa je ali ima do predhodno navedenih subjektov poravnane vse pogodbene obveznosti v zvezi z dokončanjem filma z naslovom „Y.“.

Tudi po presoji sodišča tožnik ni izpolnil vseh svojih obveznosti, opredeljenih s pogodbo o sofinanciranju koprodukcijskega celovečernega igranega filma z naslovom „Y.“, sklenjeni 14. 10. 2011. Tožnik tudi po mnenju sodišča ni posredoval celotne dokumentacije projekta „Drugi“, opredeljene v predhodno navedeni pogodbi, dopolnjeni z aneksi, do izteka pogodbenega roka 31. 8. 2013. V skladu z tretjim odstavkom 20. člena navedene pogodbe se šteje film za dokončanega, ko zavezanec predloži Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji RS, vso dokumentacijo in materiale navedene v e) točki prvega odstavka 6. člena pogodbe, brez stvarnih in pravnih napak ter opredeljene v aneksu št. 1 k pogodbi, ki je bil sklenjen 9. 11. 2011. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena te pogodbe tožnika pozvala na predložitev dokumentacije. Iz predmetne pogodbe in sklenjenih aneksov k tej pogodbi nesporno izhaja, da je bil pogodbeni rok za dokončanje filma z naslovom „Y.“ podaljšan iz 31. 12. 2012 najprej na 31. 5. 2012, nato po z aneksom št. 3 na 31. 8. 2013. Tožnik toženi stranki ni predložil nobene vloge s predlogom za dodatno podaljšanje pogodbenega roka za dokončanje filma z naslovom „Y.“. Vse do dneva prijave na predmetni javni razpis prvostopenjskemu organu ni predložil izjave, da je projekt filma z naslovom „Drugi“ končan, predvajalne kopije filma, podnaslovljene v slovenskem jeziku, zgoščenke, na kateri je 20 različnih fotografij iz filma in barvne ali črno-bele fotografije režiserja, skupaj s tehničnimi informacijami o filmu in dialogi v slovenskem in angleškem jeziku ter odlomke iz filma na digitalnem nosilcu v trajanju od 3 do 5 minut. Tožnik sam v tožbi priznava, da ni predložil predvajalne kopije filma z in brez podnapisov, ki je bila končana maja 2014. Tako tožnik prvostopenjskemu organu ob prijavi na predmetni javni razpis ni predložil vse pogodbeno dogovorjene dokumentacije, da bi se film z naslovom „Y.“ lahko štel za dokončanega in s tem za izpolnjene tožnikove pogodbene obveznosti do agencije. Tako je po presoji sodišča na podlagi prvega odstavka 50. člena Pravilnika prvostopenjski organ s sklepom pravilno in zakonito zavrgel vlogo tožnika, ker je ni vložila upravičena oseba.

Ugovor tožnika, da je bil pogodbeni rok za dokončanje filma z naslovom „Y.“ 28. 2. 2015, ni utemeljen. Res je, kot to navaja tožnik, na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZSFCJA določeno, da morajo prijavitelji, ki vložijo vlogo za pridobitev sredstev, projekte, ki so sprejeti v sofinanciranje, zaključiti najkasneje v dveh letih od podpisa pogodbe o sofinanciranju. Tožnik napačno razlaga tek roka in sicer, da dveletni rok teče od sklenitve zadnjega aneksa k pogodbi, torej od 28. 2. 2013, ko je bil sklenjen aneks št. 3 k pogodbi (torej 28. 2. 2015). Pogodba je bila nesporno sklenjena 14. 10. 2011 in je tako rok dveh let „od podpisa pogodbe o sofinanciranju“ (tretji odstavek 11. člena ZSFCJA) potekel 14. 10. 2013. Pri tem pa je nesporno bila volja obeh pogodbenih strank podaljšati pogodbeno dogovorjen rok, kar izhaja tudi iz aneksov k pogodbi. Z aneksom št. 3 k pogodbi je bil sporazumno dogovorjen rok za dokončanje filma 31. 8. 2013. Neutemeljen je ugovor tožnika, da gre za opravičljivo zamudo zaradi poškodbe režiserke, ki je bila na rehabilitaciji skoraj 8 mesecev. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena pogodbe mora producent o nastanku razloga za spremembo obsega in terminov uporabe filmske tehnike, opreme in storitev iz šestega odstavka 4. člena pogodbe ali o nastanku razloga za spremembo terminskega načrta realizacije filma v fazi priprav, snemanja ali postprodukcije, ki lahko vpliva na pravočasno izvrševanje obveznosti po tej pogodbi, nemudoma oz. najkasneje v roku 3 dni od nastanka razloga, o razlogih za spremembo obvestiti Slovenski filmski center, javno agencijo RS in Viba film s pisno obrazložitvijo in dokazili ter predložiti obrazložen predlog sprememb obsega uporabe oz. sprememb terminskega načrta. Iz listin upravnega spisa in iz predloženih listin k tožbi pa takšen obrazložen predlog sprememb terminskega načrta, ki naj bi ga podal tožnik, ni razviden.

Navajanje tožnika v tožbi, da sta dva strokovna selektorja, ki sta film na javnem razpisu Hrvaške filmske agencije izbrala za sofinanciranje, tudi potrdila, da je film po hrvaških merilih posnet v skladu s scenarijem, s čimer sta v skladu s hrvaškimi predpisi tudi potrdila dokončanje tega filma, na predmetno odločitev ne vpliva. Prav tako so neutemeljeni očitki tožnika, da je bilo ravnanje tožene stranke nemoralno in škodljivo. Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je bila pogodba o sofinanciranju filma z naslovom „Y.“, ki je bila podpisana 14. 10. 2011, po končanju vseh pritožbenih postopkov v nasprotju z določil tega javnega razpisa in sklenjena po tem, ko je bil ta javni razpis že izveden in zaključen. Gre za realizacijo postopka javnega razpisa. Pogodben odnos med strankama se vzpostavi v postopkih javnega razpisa šele po sprejetju upravne odločbe o sofinanciranju z razpisanimi finančnimi sredstvi projekta prijavitelja, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Pogodba o sofinanciranju pa je pogodba, sklenjena med agencijo in odgovorno osebo prijavitelja, katerega projekt je bil sprejet v sofinanciranje (prvi odstavek 14. člena ZSFCJA).

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.