Jedro

V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka uveljavljala ničnost vpisa izbrisa tožene stranke. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij. S tem pa je izgubila sposobnost nastopati kot stranka v tem postopku. Menilo je še, da ta pomanjkljivost ni odpravljiva.

Proti sklepu sodišča prve stopnje je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradoma upoštevanih razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Drži, da ima v pravdnem postopku v načelu le fizična in pravna oseba sposobnost biti stranka (1. odst. 76. čl. ZPP). Gospodarska družba pa preneha (izgubi lastnost pravne osebe) z izbrisom iz sodnega registra. Ta vpis v sodni register je zrcalna slika vpisa gospodarske družbe v sodni register, na podlagi katerega je pridobila lastnost pravne osebe (1. odst. 3. čl. ZGD). Zato ima sodišče prve stopnje v načelu prav, da tožena stranka, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, ne more več nastopati kot pravdna stranka.

Toda, v obravnavanem primeru je, upoštevaje tožbene trditve, predmet spora prav izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V primeru spora o sposobnosti biti stranka pa je tistega, katerega sposobnost biti stranka je sporna, treba pripustiti k obravnavi tega vprašanja, ker se sicer onemogoči pravda o tem vprašanju (prim. Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana, 1961, str. 181). Ni razloga, da bi ne bila v obratni situaciji enako omogočena obravnava tega vprašanja tistemu, ki trdi, da je sporna izguba sposobnosti biti stranka pravne osebe. Drugačno stališče bi pripeljalo do neenakega obravnavanja v pravdnem postopku.

Povedano drugače, v sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki. Tako ni izključeno, da je pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka odpravljivo.

Iz doslej razloženega sledi, da je določbo 1. odst. 76. čl. ZPP treba obravnavati kot pravilo, ki ni brez izjem (prim. npr. še 2. in 3. odst. 76. čl. ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča gre za eno izmed izjem tudi v obravnavanem primeru. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tožeči stranki okrnjena ustavna pravica do sodnega varstva o vprašanju izgube sposobnosti biti stranka na strani tožene stranke. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP (obe določbi se v pritožbenem postopku proti sklepu smiselno uporablja na podlagi 366. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP).

ZPP opisane procesne situacije ne ureja. Vsebinsko najbližja ji je morda določba 81. čl. ZPP, ki omogoča presojo o vprašanju sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku. Razlika med urejeno situacijo in obravnavanim primerom pa je, da je v konkretnem primeru vprašanje sposobnosti biti stranka glavno in ne le incidenčno vprašanje. Pri tožbi na podlagi 41. čl. Zakona o sodnem registru gre namreč za procesno tožbo, katere namen je odpraviti nepravilnosti v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (prim. s tem v zvezi pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS, ki je bila 18. in 19. 6. 1992, Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča, 1/92, str. 35, z obr.), ki se lahko nanašajo tudi na vpis izbrisa gospodarske družbe. V novem postopku bi zato kazalo izbrisano delniško družbo v tem gospodarskem sporu obravnavati, kot da ni bila izbrisana iz sodnega registra, in tako šteti, da pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka ni ovira za veljavni nastanek procesnopravnega razmerja.