Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je zoper nasprotno udeleženko vložil predlog za znižanje preživninske obveznosti, ki ga utemeljuje na zmanjšanju njegove plače, saj ni več zaposlen kot voznik v mednarodni špediciji. Delo je bil prisiljen zamenjati zaradi slabšanja pogojev dela, kar je vplivalo na njegovo psihično in fizično zdravje. Za sina A. A., ki ga ima z drugo partnerko, plačuje 130,00 EUR preživnine. Pridobitne sposobnosti matere se niso poslabšale, temveč kvečjemu izboljšale. Predlagal je novo porazdelitev preživninskega bremena, in sicer 40% v breme očeta in 60% v breme matere.

2. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se preživnina, ki jo je bil na podlagi sodne odločbe dolžan plačevati predlagatelj za mld. hčer B. B. v višini 180,00 EUR mesečno, od dne 20. 5. 2021 zniža na znesek 150,00 EUR mesečno. Kar je predlagal predlagatelj več ali drugače (znižanje preživnine za mld. C. C. in znižanje preživnine za mld. B. B. na 120,00 EUR mesečno) pa je sodišče zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog predlagatelja na znižanje preživnine v celoti zavrnilo.

4. Predlagatelj je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga dopustitev glede naslednjih vprašanj: - V katerih primerih je utemeljen predlog za znižanje preživnine zaradi poslabšanja preživninskih zmožnosti preživninskega zavezanca zaradi znižanja njegovih dohodkov oz. zmanjšanja njegovega premoženja? - Ali mora preživninski zavezanec vse do upokojitve vztrajati na delovnem mestu z neugodnim delovnim časom, ki mu onemogoča preživljanje časa z družino? Ali takšno stališče predstavlja kršitev pravice preživninskega zavezanca do družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravice do družine iz 53. člena Ustave Republike Slovenije? - Ali odločitev pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi odstopa od odločitev drugih pritožbenih sodišč v bistveno enakih primerih ob tem, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni in pomeni nedopusten poseg v predlagateljevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave? - Ali morajo preživninski zavezanci, ki opravljajo poklice s povečanim tveganjem za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev (npr. poklicni vozniki v mednarodni špediciji, delavci v kovinski industriji, v železarstvu, v steklarstvu, tekstilni delavci in podobno), zaradi ohranjanja enakih preživninskih zmožnosti vztrajati v teh poklicih vse do pridobitve pravice do starostne pokojnine, v kolikor jim pred tem ni priznana invalidnost? - Ali lahko preživninski zavezanec, ki opravlja poklic s povečanim tveganjem za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, v postopku zaradi znižanja preživninske obveznosti, uspešno uveljavlja poslabšanje svojih delovnih sposobnosti samo s predložitvijo zdravstvene dokumentacije, iz katere izhaja, da dela v takšnem poklicu ni več zmožen opravljati? - Kakšni (starostni, zdravstveni, specifični) pogoji morajo biti podani, da lahko preživninski zavezanec utemeljeno zamenja službo s povečanim tveganjem za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev za službo z nižjim tveganjem?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).