Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo institut pravnomočne sodne odločbe. Ta namreč ne pomeni le trenutne ureditve razmerja med preživninskim zavezancem in upravičencem, temveč je to urejeno tudi za vnaprej, torej za prihodnost. Sodišče lahko preživninsko obveznost spremeni le, če ugotovi, da je sprememba bistvena, tako da je bistveno porušeno ravnovesje med zmožnostima obeh staršev in potrebami preživninskega upravičenca, ki je bilo vzpostavljeno s prvotnim izvršilnim naslovom.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je predlagatelj zamenjal delo, da bi se izognil vplivu stresa in dolgotrajnega sedečega dela na zdravje, vendar to ne more predstavljati upravičenega razloga za spremembo njegove preživninske obveznosti. Starši so dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da preživljajo svoje otroke, zato se predlagatelj, ki je usposobljen za na trgu iskano in cenjeno delo v špediciji, zaradi nižjih dohodkov pri opravljanju udobnejšega dela na spremenjene okoliščine ne more uspešno sklicevati.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: • v I. točki izreka tako, da se predlog predlagatelja na znižanje preživnine za preživljanje mld. A. A. v celoti zavrne; • v III. točki izreka tako, da je predlagatelj nasprotni udeleženki v 15. dneh dolžan povrniti 925,96 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki v 15. dneh povrniti 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja in od 20. 5. 2021 dalje znižalo preživninsko obveznost za preživljanje mld. A. A., določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 118/2016 z 21. 10. 2016 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 270/2017 s 16. 2. 2017, v višini 180 EUR mesečno, na 150 EUR mesečno (I.). V presežku in v delu glede znižanja preživninske obveznosti za mld. B. B. je predlog zavrnilo (II.) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (III.).
2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka, s predlogom, da ga pritožbeno sodišče tako spremeni, da predlog za znižanje preživnine v celoti zavrne ter predlagatelju naloži kritje njenih stroškov postopka. Izpostavlja, da predlagateljeva zamenjava zaposlitve na nižje plačano delovno mesto ni sprememba, ki bi utemeljevala znižanje preživnine. Sodišče je nekritično sledilo izgovorom, da je zamenjal zaposlitev zaradi zdravstvenih težav, saj teh ni izkazal z zdravstveno dokumentacijo. Dvakratni obisk urgence v dvajsetih letih zaradi bolečin v križu, ob tem, da ni nikoli bil v bolniškem staležu, ne pomeni nesposobnosti za delo špedicijskega voznika. Po drugi strani je nasprotna udeleženka izkazala zdravstvene težave z obsežno medicinsko dokumentacijo, med udeležencema tudi ni sporno, da hčerka C. s posebnimi potrebami potrebuje nadzor, pa ji sodišče ni sledilo, da ne more opravljati več kot štiriurnega dela dnevno. Vsak starš je dolžan izkoristiti vse možnosti za pridobivanje zaslužka, da lahko otrokom omogoči primeren življenjski standard, kar velja tudi za predlagatelja, ki nima pravice odklanjati dela in zaslužka. Možnosti za legalno delo je dovolj, brezposelnost je trenutno na zelo nizki stopnji. Tudi višji dohodek nasprotne udeleženke ni razlog za spremembo preživnine, saj je že ob prvem sojenju sodišče upoštevalo njene višje pridobitne zmožnosti in ne dohodka, ki ga je pridobivala za triurni delovnik. Ker je imel predlagatelj preživninsko obveznost do mld. sina D. že ob prvi določitvi preživnine, tudi ta ne predstavlja spremenjene okoliščine. Takrat je bila njegova preživninska obveznost v okviru skupnega gospodinjstva z novo partnerko celo višja, saj je trdil, da sam krije stroške sinovega preživljanja, ker je partnerka brez zaposlitve. Ti so bili ocenjeni na 360 EUR, sedaj pa njegova preživninska obveznost znaša 130 EUR, torej so stroški nižji kot ob prejšnjem sojenju.
3. Sodišče je napačno ugotovilo višino potreb mld. A. A. v znesku 330 EUR. Izrazito prenizko je upoštevan strošek prehrane doma, ki znaša najmanj 130 EUR na osebo, kot izhaja iz predloženih računov. Tudi zdrava hrana bi stala enako kot manj zdravi prigrizki, a dekleta sadja in zelenjave nočejo jesti. Za razvedrilo, prosti čas in darila je sodišče v breme staršev priznalo zgolj 10 EUR mesečno, v presežku naj bi si A. A., ki je še osnovnošolka, krila potrebe z dijaškim delom. Če za 10 EUR A. A. kupi skromno darilo za prijateljico, si cel mesec ne more privoščiti priboljška, revije ali drugega rekvizita za preživljanje prostega časa, obiska kina ipd. Sodišče je tudi sicer večino izdatkov brez razumne obrazložitve ocenilo na enake zneske, kot jih je upoštevalo ob prejšnjem sojenju, tako da je priznalo še manj, ker je spregledalo valorizacijo življenjskih stroškov. A. A. je bila ob prvi določitvi preživnine stara 9 let, sedaj jih ima 15 ter je splošno znano, da so se tudi zaradi odraščanja življenjski stroški povišali. Sodišče je nadalje prezrlo strošek dopustovanja, izletov, verouka, frizerja in občasne izdatke z nakupom pohištva, posteljnine ipd.
4. Pridobitne zmožnosti nasprotne udeleženke so bistveno slabše od predlagateljevih, saj mora skrbeti tudi za hčerko C., ki ne more ostati 8 ur sama doma brez nadzora. Okoliščina, da si nasprotna udeleženka za vikend vzame dan prosto, ko sta B. B. in A. A. doma, ne pomeni, da je C. lahko doma sama. Nasprotna udeleženka plačo za štiriurni delovni čas dosega s telefonsko prodajo, norma je visoka in dela več kot štiri ure. Ker glede na dosedanje izkušnje norme za polni delovni čas ne bi mogla doseči v enem dnevu, za polno osemurno zaposlitev ni spraševala. Tudi če bi sodišče sledilo predlagatelju, da obstajajo spremenjene razmere, ki utemeljujejo ponovno odločanje o preživnini, so potrebe A. A. tako visoke, preživninske zmožnosti matere pa tako slabe, da preživnina ne more biti nižja od že dosojene in kasneje valorizirane.
5. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožba je utemeljena.
7. Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine predstavlja 106. člen Družinskega zakonika (DZ), po katerem lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Vendar vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo institut pravnomočne sodne odločbe. Ta namreč ne pomeni le trenutne ureditve razmerja med preživninskim zavezancem in upravičencem, temveč je to urejeno tudi za vnaprej, torej za prihodnost. Sodišče lahko preživninsko obveznost spremeni le, če ugotovi, da je sprememba bistvena, tako da je bistveno porušeno ravnovesje med zmožnostima obeh staršev in potrebami preživninskega upravičenca, ki je bilo vzpostavljeno s prvotnim izvršilnim naslovom.
8. Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje predvsem z dejstvom, da je zamenjal zaposlitev in prejema nižjo plačo, zato ima manj razpoložljivega dohodka. Ob zadnji določitvi preživnine je delal kot šofer na mednarodni špediciji, kjer je zaslužil 1.280 EUR mesečno ter prejemal dnevnice v višini 820 EUR mesečno, ki jih ni v celoti porabil na poti, sedaj pa je njegov povprečni mesečni dohodek v družbi E., d. o. o., po ugotovitvah sodišča prve stopnje okrog 1.000 EUR. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je predlagatelj samoiniciativno zamenjal zaposlitev, zato zgolj nekoliko nižja plača ne more predstavljati pravno upoštevne bistveno spremenjene okoliščine. Iz izpovedi predlagatelja izhaja, da pri bivšem delodajalcu ni bil nikoli v bolniškem staležu (razen zaradi poškodbe noge), prav tako je izpovedal, da je imel že v času partnerskega razmerja z nasprotno udeleženko težave s križem, zaradi katerih je moral na urgenco. Poslabšanja zdravstvenega stanja kot spremenjene okoliščine, zaradi katere bi bil primoran spremeniti zaposlitev, tako ni izkazal. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je predlagatelj zamenjal delo, da bi se izognil vplivu stresa in dolgotrajnega sedečega dela na zdravje, vendar to ne more predstavljati upravičenega razloga za spremembo njegove preživninske obveznosti1. Starši so namreč dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da preživljajo svoje otroke, zato se predlagatelj, ki je usposobljen za na trgu iskano in cenjeno delo v špediciji, zaradi nižjih dohodkov pri opravljanju udobnejšega dela na spremenjene okoliščine ne more uspešno sklicevati.
9. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje kot spremenjeni okoliščini zmotno upoštevalo tudi, da ima predlagatelj določeno preživnino za mld. sina D. in da je dohodek nasprotne udeleženke višji kot ob zadnji določitvi preživnine. Preživninsko obveznost do sina je predlagatelj imel tudi ob zadnjem odločanju o višini preživnine, le da ga je preživljal v okviru skupnega gospodinjstva z otrokovo materjo. Iz ugotovitev sodišča v 15. točki sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 118/2016 z 21. 10. 2016 izhaja, da so bile sinove potrebe ocenjene na 360 EUR, k preživljanju pa naj bi v enaki meri prispevala predlagatelj in njegova partnerka. Sedaj je predlagateljeva preživninska obveznost do sina določena v višini 130 EUR, torej strošek njegovega preživljanja ni višji, temveč celo nižji. Prav tako sodišče ob zadnji določitvi preživnine v okviru preživninskih zmožnosti nasprotne udeleženke ni upoštevalo njenega zaslužka za triurno delo, temveč je ocenilo, da je za delo sposobna in bo lahko delala polni delovni čas. Tudi sprememba njenega zaslužka, ki je odraz štiriurnega dela, torej ne predstavlja spremenjene okoliščine, ki bi vplivala na ravnovesje med preživninskimi zmožnostmi zavezancev in potrebami upravičenk.
10. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo obstoj bistveno spremenjenih okoliščin, ki predstavljajo nujen pogoj za spremembo pravnomočno določene preživninske obveznosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ob tem se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki za sprejem odločitve niso bile bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
11. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Ker predlagatelj v postopku ni zasledoval cilja postopka, torej varstva koristi mld. hčere, temveč lastno korist, pri čemer v postopku ni uspel, je dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene stroške tega postopka. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo2 v skupni višini 1200 odvetniških točk, kar povečano za materialne stroške in DDV ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 925,96 EUR. Predlagatelj je nasprotni udeleženki dolžan povrniti tudi njene stroške pritožbenega postopka, in sicer 200 točk za sestavo pritožbe ter 50 točk za končno poročilo stranki, kar upoštevajoč 2 % materialne izdatke in DDV znaša 186,66 EUR. Odmerjene stroške je dolžan plačati v paricijskem roku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
1 Primerjaj odločbe VSL II Cp 30/99, VSL IV Cp2514/2014, VSL IV Cp 1688/2020, VSL I Cp 494/2000. 2 Nasprotni udeleženki je priznalo 160 točk za odgovor na predlog, 160 točk za prvo pripravljalno vlogo, 120 točk za drugo pripravljalno vlogo, 80 točk za tretjo pripravljalno vlogo, 80 točk za narok 30. 9. 2021, 160 točk za narok 17. 12. 2021, 390 točk za trajanje in porabo časa, 50 točk za končno poročilo, skupno 1200 točk.