Jedro

Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 6. 2010 in za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Ugotovilo je, da tožnik strankam, ki so na bencinskem servisu plačale blago oziroma storitve z gotovino, ni izdal računa, ampak je potem, ko so stranke že odšle, račune spremenil tako, da je vanje vnesel davčno številko drugih, stalnih strank. Tako ravnanje ima vse zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1. Tožnik je bil seznanjen s tem, da je davčne številke treba v račune vnašati preden je račun izdan. Dokazan je obstoj utemeljenega razloga za izredno odpoved tako po prvi kot drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožena stranka je spadala v medfranšiznike družbe P. in so bila na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju zanjo obvezujoča Navodila družbe P. za poslovanje bencinskega servisa.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja le pritožbene navedbe o tem, da sodišče ne bi smelo upoštevati Navodil, ki naj bi jih tožnik kršil, ker ne gre za navodila tožene stranke. Navaja še, da se do takega ugovora že sodišče prve stopnje ni opredelilo, zaradi česar prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Kot kršitev postopka navaja, da naj bi vsa dejanja v postopku izdaje sporne odpovedi opravili delavci P., sodišči pa sta to šteli za nebistveno. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da je bila odpoved dana v zakonitem roku in s tem, da se sodišče ni opredelilo do tega, da so na enak način izstavljali račune tudi drugi delavci.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki jih v reviziji navaja tožnik: sodelovanje delavcev P. v postopku odpovedi, roka za odpoved in domnevno enako ravnanje toženca in drugih delavcev. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz revizijskih navedb pa izhaja, da tožnik uveljavlja predvsem ta razlog, pri čemer ne zanika, da je s spornimi računi ravnal tako, kot se mu očita. Njegovi pritožbeni in revizijski ugovori se nanašajo le na to, da sodišče ne bi smelo uporabiti Navodil družbe P. kot navodil delodajalca. Odločitev o pravočasnosti odpovedi temelji na dejanski ugotovitvi, da so bile v odpovedi očitane kršitve ugotovljene 8. 6. 2010, po opravljenem izrednem pregledu. Svojega nepravilnega ravnanja pa tožnik ne more opravičevati z domnevno enako nepravilnim ravnanjem drugih zaposlenih, kar v postopku niti ni bilo ugotovljeno oziroma dokazano.

9. Neutemeljene so revizijske navedbe, da sodišče ne bi smelo upoštevati Navodil o poslovanju bencinskega servisa, ker da ne gre za akt delodajalca. Tudi v tem delu so revizijske navedbe v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča in Navodilom samim. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka uporabljala ta Navodila kot svoja in je z njimi seznanila zaposlene ter zahtevala njihovo spoštovanje. Izpoved tožene stranke, da je zaradi "sklenjene franšize" dolžan upoštevati Navodila P. o poslovanju bencinskega servisa, izhaja tudi iz Navodila samega (priloga B26, uvodne določbe o namembnosti oziroma veljavnosti tudi za bencinske servise v upravljanju najemnikov bencinskih servisov). Kršitve same, torej ravnanja v nasprotju z Navodili, kot tudi dejstva, da je bil s temi Navodili seznanjen, pa tožnik tudi še v reviziji ne zanika.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.