Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnici, ki sta mama in sestra tožencev, sta s prvo toženko v zapuščinskem postopku po možu oziroma očetu pravdnih strank dne 19. 3. 2015 sklenili dedni dogovor, na podlagi katerega je prva toženka prejela celotno zapuščino; v korist prve in druge tožnice sta bili na eni nepremičnini ustanovljeni služnostna pravica stanovanja in pravica stvarnega bremena v trajanju do njune smrti; ter se je prva toženka zavezala, da bo v primeru potrebe do smrti oskrbovala in negovala prvo tožnico. Tožnici zahtevata razvezo dednega dogovora zaradi neizpolnjevanja pogodbe in nevzdržnosti skupnega življenja.

2. Prva tožnica je prvi toženki leta 2003 z darilno pogodbo v notarskem zapisu podarila tudi solastniški delež do ½ na drugi nepremičnini v k. o. ... Tožnica zahteva tudi preklic tega darila zaradi hude nehvaležnosti prve toženke oziroma vrnitev ustreznega dela kupnine že prodane nepremičnine.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke za razvezo dednega dogovora in preklic darila, izbrisne zahtevke, zahtevke za izstavitev zemljiškoknjižne listine in dajatvene zahtevke. Ugovoru toženke zoper sklep o začasni odredbi je ugodilo in sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, učinke že izdanega sklepa pa je razveljavilo.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

5. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje tožnici vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljata naslednja vprašanja: 1) ali je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da če skupno bivanje (prve tožnice in prve toženke) ni bilo izrecno dogovorjeno, spori med pravdnimi strankami in skrhanost njihovih odnosov ne predstavljajo upoštevnega razloga za razvezo preužitkarske pogodbe; 2) ali skrhanost odnosov, če ni dogovora o skupnem bivanju, ne predstavlja okoliščine, da se sklenjena pogodba v bodoče ne bo mogla izpolnjevati; 3) ali je pravilna presoja nižjih sodišč, da v konkretnem primeru neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa ne omogoča razdora pogodbe na podlagi drugega odstavka 568. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); 4) ali gre pri preprečevanju obiskov tožnicama s strani prve toženke in uvedbi video nadzora ter z osebo (A. A.) po navodilih prve toženke in ostalih aktivnostih (uvedbi upravnih postopkov), kar predstavlja poseg v osebnostne pravice in pravico do zasebnosti, zagotovljene z Ustavo RS, za kršitev prevzetih obveznosti z dednim dogovorom oziroma preužitkarsko pogodbo; in 5) ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v prejšnjem vprašanju opisana ravnanja prve toženke do prve tožnice ne pomenijo takšne hude nehvaležnosti, da bi bil preklic darila utemeljen.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).