Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije. Poleg tega pa v njegovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da toženčev primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo 8.800 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe. V celoti je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine po nasprotni tožbi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča. V predlogu opisuje potek sodnega postopka in razloge sodišč. Zavzema se za znižanje prisojene odškodnine iz razloga, ker sta dva od prvotnih tožencev s tožnikom sklenila sodno poravnavo.

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da Vrhovno sodišče revizijo lahko dopusti, so določeni v 367. a členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 45/08, v nadaljevanju ZPP): da je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; ta pogoj je izpolnjen zlasti v primerih, ko gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni sodna praksa višjih sodišč pa je neenotna, ali glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Ali so ti vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon. Formalne zahteve so stroge: predlogu mora biti priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367.b člena ZPP), v njem pa mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Tem formalnim zahtevam toženec ni zadostil. Spornega pravnega vprašanja v svojem predlogu ni navedel. Njegova vloga je po vsebini (nedovoljena) revizija. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.(1) Poleg tega pa v njegovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da toženčev primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča. 8. Kot sankcija za kršitev formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP je v šestem odstavku istega člena predpisano zavrženje predloga za dopustitev revizije. Zato je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči. .

Op. št. (1): Na primer v zadevah II DoR 244/2010, II DoR 399/2010 in v številnih drugih.