Jedro

Upravljanja kabelskega sistema za dobavo radijskih in televizijskih signalov ni mogoče uvrstiti v kategoriji stvari ali stvarne služnosti. Zato ni predmet sodnega varstva v sporu zaradi motenja posesti.

Izrek

Ugodi se pritožbi in se izpodbijani sklep prve stopnje s p r e m e n i tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 184.543,50 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti upravljanja kabelskega sistema za dobavo radijskih in televizijskih signalov in naložilo toženi stranki, da vzpostavi prejšnje posestno stanje s tem, da v jašek T. vstavi in v kabelski sistem tožeče stranke priključi kabel tako, da bo sistem ustrezno deloval in da bo s tem kablom zagotovljena dobava signalov v poslovno-stanovanjski zgradbi ob cesti v I. iz kabelskega sistema tožeče stranke. Toženi stranki je nadalje tudi prepovedalo, da v prihodnosti kakorkoli posega v kabelski sistem tožeče stranke. S tem v zvezi je tožena stranka tudi dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 214.279,00 SIT. Tožena stranka se po svojem pooblaščencu pritožuje proti navedenemu sklepu in zatrjuje vse pritožbene razloge. Sodišče prve stopnje je nudilo posestno varstvo zaradi zatrjevanega motenja posesti upravljanja kabelskega sistema in dobave radijskih in televizijskih signalov in gre tako za storitev ne pa za posest stvari oziroma pravice. Termin "kabelski sistem" ni dovolj oprejemljiv, saj ni določen niti obseg in, vsaj okvirno, niti sestavine tega sistema. Nadalje je potrebno upoštevati, da je tožeča stranka kabel potegnila v cev, ki je bila v posesti tožene stranke, ta pa ga je nato v 30 dneh odstranila iz cevi in obvarovala posest cevi, pri čemer gre za zakonito samopomoč. Posesti cevi ni mogoče ločevati od posesti kabla. Tožeča stranka zaradi odstranitve kabla vsekakor nima posestnega varstva že zaradi določb 2. odst. 78. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja varstvo posesti upravljanja kabelskega sistema za dobavo radijskih in televizijskih signalov. Predmet posesti je v smislu sodnega varstva lahko le stvar ali stvarna služnost (70. čl. ZTLR), pri čemer posesti upravljanja kabelskega sistema ni mogoče uvrstiti v navedeni kategoriji. Ker tako tožeča stranka v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, da je bilo podano motenje takšne posesti, ki je lahko predmet sodnega varstva, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz tožbenih trditev in bi zato moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek. Ugoditev nesklepčnemu tožbenemu zahtevku predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek (365. čl. v zvezi s 358. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Odločitev o pravdnih stroških temelji na 2. odst. 165. čl. ZPP. Tožena stranka je popolnoma uspela v pravdi in ji mora zato tožeča stranka povrniti njene pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Stroški tožene stranke, ki so bili potrebni za pravdo so: sestava odgovora na tožbo (300 točk), sestava odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe (150 točk), zastopanje na dveh narokih za glavno obravnavo (2 x 150 točk), čas zastopanja na dveh narokih (200 točk), čas odsotnosti iz pisarne za dva naroka (100 točk), potni stroški 5.400,00 SIT, sestava pritožbe (375 točk), 19 % DDV in taksa za odgovor na tožbo in pritožbo v znesku 25.500,00 SIT.