Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju tožencu naložilo plačilo odškodnine v višini 4.500,00 EUR z obrestmi in objavo opravičila v dnevnem časopisu D., ki naj se glasi: „V članku z naslovom Razpisna komisija se je uklonila A. intervenciji, avtorice B. B., ki je bil v ... objavljen dne 12. 6. 2009, sem kot direktor konkurenčnega podjetja s krivimi navedbami očrnil podjetje C., d. o. o., s čimer sem mu povzročil nepremoženjsko škodo, za kar se na tem mestu javno opravičujem ter sporočam, da neresnične navedbe obžalujem“. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije navaja, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se ob tem sklicuje na zadeve II Ips 340/2011, II Ips 296/2002 in II Ips 62/2012. Zatrjuje tudi neenotnost sodne prakse višjih sodišč in se ob tem sklicuje na zadeve VSL II Cp 22/2011, VSL I Cp 1442/2014, VSL II Cp 621/2010 in VSK I Cp 737/2005. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da nista zavzeli stališča, ali je sporna izjava dejstvo ali mnenje, in da nista presojali članka kot celote, ampak le sporno izjavo izven konteksta celotnega članka. Trdi, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost vsebine sporne izjave, in da ni imel zaničevalnega namena. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih; vprašanja, ali je treba sporni članek presojati kot celoto ali le z vidika posameznih spornih navedb; vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi. Zatrjuje tudi kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).