Jedro

Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in vseh stranskih terjatev in ne le vrednost glavnice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da 1. točka izreka sedaj glasi: "Izvršitelju V.Š. iz X. se prizna 35.735,00 SIT izvršilnih stroškov.", 2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa pa se v celoti črtata.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršitelju V.Š. priznalo 25.735,00 SIT izvršilnih stroškov, mu naložilo, da je dolžan upniku vrniti 12.000,00 SIT, ostale priglašene stroške pa je zavrnilo. Zoper zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje sodni izvršitelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršitelju prizna priglašene stroške v višini 35.735,00 SIT. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi s sklepom z dne 29.05.2000 določilo za izvršitelja V.Š. in zahtevalo od upnika plačilo predujma v višini 90.000,00 SIT. Po predloženem stroškovniku je sodišče prve stopnje nato z izpodbijanim sklepom izvršitelju priznalo 25 točk za seznanitev s spisom in vpis zadeve v evidenco, 500 točk za opravo rubeža, nadaljnjih 50 (dvakrat 25) točk za dvakratni obračun zamudnih obresti, 735,00 SIT za kilometrino in še 50 točk za prevzem gotovine, zavrnilo pa je stroške za opravo rubeža nad 500 točk, saj je menilo, da je izvršitelj omenjene stroške priglasil od previsoke vrednosti zahtevka. Za vrednost terjatve se po oceni sodišča prve stopnje v skladu z določilom 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) upošteva le znesek glavnice predloga za izvršbo, ne pa tudi obresti, stroški pogodbene kazni in druge postranske terjatve. Pravkar navedena uporaba materialnega prava je napačna. V postopku izvršbe ali zavarovanja se določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, torej subsidiarno. Vprašanje plačila za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja ureja Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki ga je v skladu z določbo 291. člena ZIZ v začetku leta 2000 sprejel minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev, začel pa je veljati 13.04.2000 (objavljen v Ur.l. RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik). Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, ceno njegove storitve pa se določi tako, da se v skladu z 9. členom Pravilnika ugotovi vrednost terjatve, na to vrednost pa uporabi tarifa. Po določbi 1. točke prvega odstavka 16. člena ZIZ izraz "terjatev" pomeni pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve ali opustitve. Glede na to je vrednost terjatve iz 9. člena Pravilnika, poenostavljeno rečeno, vrednost vsega tistega, kar je v izvršbi treba izročiti upniku, da je sodna odločba v celoti izvršena. Te vrednosti zato ne more predstavljati le glavni zahtevek, ampak seštevek le-tega in vseh stranskih terjatev. Glede na zapisano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sodnemu izvršitelju priznalo tudi povrnitev tistih priglašenih stroškov za opravo rubeža, ki mu s sklepom sodišča prve stopnje niso bili priznani, to je 10.000,00 SIT (250 točk (40 tolarjev) in v tem smislu tudi spremenilo 1. točko izreka izpodbijanega sklepa. Ker je izvršitelj založeni predujem, v kolikor je presegal priglašene stroške nad 37.735,00 SIT, upniku vrnil že pred izdajo izpodbijanega sklepa, razliko 2.000,00 SIT, ki je nastala zaradi očitne pomote pri seštevku priglašenih stroškov, pa približno mesec dni kasneje, je po oceni pritožbenega sodišča (tudi zaradi zgornje odločitve o priznanju še ostalih priglašenih stroškov) v celoti odpadla potreba po obstoju 2. in 3. točke izreka izpodbijanega sklepa, taka odločitev pritožbenega sodišča pa je razvidna tudi iz izreka te odločbe. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP. Opomba: gre za manjšinsko stališčeĐ