Jedro

Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče, da rok za sodno varstvo teče od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje kot začetek teka roka za vložitev tožbe v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno vezali na datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo volitve v svet delavcev A. d.o.o., z dne 13. 5. 2016. Odločitev je utemeljilo s presojo, da so v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (prvi nasprotni udeleženec je zahtevek pripoznal), v razmerju do drugega nasprotnega udeleženca, ki je prijavil udeležbo v kolektivnem sporu, pa je zahtevek predlagatelja utemeljen, saj postopek volitev ni bil izveden v skladu z določbami Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS št. 42/93 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega nasprotnega udeleženca in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da postopek volitev članov sveta delavcev ni bil izveden v skladu z ZSDU, saj so imeli v nasprotju z 12. členom tega zakona aktivno volilno pravico tudi direktor in štiri poslovodne osebe; v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega soglasja vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico (glede na to, da je v družbi zaposlenih med 50 in 300 delavcev); vsako volišče ni imelo volilnega odbora, poleg tega pa so bila za glasovanje dana napačna navodila. Presodilo je tudi, da je bila tožba z dne 26. 5. 2016 vložena pravočasno (v roku osmih dni), ker so bili podatki o izidu volitev uradno objavljeni 18. 5. 2016. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je drugi nasprotni udeleženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče pri presoji pravočasnosti vložitve tožbe ravnalo arbitrarno, ker datuma objave volilnih rezultatov ni ugotovilo pravilno, saj ni pomembno, kateri datum je kot datum uradne objave štel prvi nasprotni udeleženec, ampak je pomemben dejanski datum objave rezultatov volitev. Ta datum je 17. 5. 2016, zato je tožba, vložena 26. 5. 2016, prepozna. Ker sodišče tega ni upoštevalo, mu očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija v zvezi s presojo o pravočasnosti tožbe uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodišče je obrazložilo, da presoja o pravočasnosti tožbe temelji na ugotovitvi, da je bil izid volitev uradno objavljen 18. 5. 2016 in da je to ugotovitev oprlo na informacijo, ki jo je predlagatelju posredovala predsednica volilne komisije na njegovo izrecno poizvedbo. Iz izpodbijane sodbe tudi ne izhaja, da dejanski datum objave ni pomemben. Nasprotno, sodišče je ugotovilo, da je bil dejanski datum objave 18. 5. 2016. Da bi bili podatki o izidu volitev pred tem datumom (torej že 17. 5. 2016) objavljeni tako, da bi bili dostopni vsem delavcem, ni bilo ugotovljeno. Zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, nejasnosti ali nasprotij v smislu te določbe. Morebitne druge bistvene kršitve, ki bi bila povezana z oblikovanjem dokazne ocene, pa revizija ne uveljavlja.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Po prvem odstavku 53. člena ZSDU v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Iz te določbe ne izhaja, da je mogoče tožbo vložiti, še preden so volitve končane, zato stališče, za katerega se zavzema drugi nasprotni udeleženec v reviziji, namreč da rok za sodno varstvo teče od vsake posamezne kršitve, ni sprejemljivo. Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče, da rok za sodno varstvo teče od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje kot začetek teka roka za vložitev tožbe v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno vezali na datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi (četrti odstavek 45. člena ZSDU).

9. Ker revizija materialnopravne presoje, da je bil postopek volitev bistveno kršen, ne izpodbija, z revizijo uveljavljeni razlogi glede pravočasnosti vložene tožbe pa niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

10. Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP).